dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Namen zakonskega urejanja v ZDKG ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, čemur ustreza že zaščita samih kmetijskih zemljišč, ampak je cilj drugje – v zagotavljanju preživetja potencialnemu prevzemniku obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanju kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanju poseljenosti prostora zunaj mest.
Za določitev statusa zaščitene kmetije ne zadošča, da ima lastnik povezana kmetijska zemljišča temveč mora biti zaščitena kmetija opredeljena kot kmetijsko gospodarska enota, katere nujen, a ne zadosten del so kmetijska zemljišča.
Zaščitena kmetija tako ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, zgolj ta brez ostalih sredstev pa še ne pomenijo gospodarske enote, saj samo vsa sredstva skupaj omogočajo kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo in z njo povezanih dejavnosti, s tem pa tudi prevzemnikovo ekonomsko preživetje. Med kmetijskimi zemljišči in ostalimi sredstvi torej obstoji vzajemna povezanost in soodvisnost. Ker je tako, tudi (zaščitene) kmetije ne more biti brez enih in drugih.
Element zaokroženosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč v smislu njihove povezanosti oziroma primerne medsebojne oddaljenosti, ki še omogoča obdelovanje v sklopu kmetije, je lahko pomemben le za presojo, katera kmetijska zemljišča istega lastnika sploh sodijo v zaščiteno kmetijo.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - parcelacija zemljišč - dejanska raba zemljišč - namenska raba zemljišč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali s parcelacijo nastane nova stvar in ali parcelacija v prodajo danega zemljišča, izvedena po sprejemu ponudbe, vpliva na odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ?
Ali je v postopku prodaje po ZKZ relevantna dejanska raba zemljišča, ki je pozidano, ali njegova namenska raba, določena v prostorskem aktu občine?
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - pretežnostni kriterij
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če se ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč ob uporabi pretežnostnega načela predkupni upravičenec določi na podlagi desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS00013944
ZSKZ člen 14.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - neodplačnost - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev
Sodišči nižjih stopenj nista storili nobene kršitve s tem, ko nista vsebinsko presojali ugovora o neupravičeni obogatitvi tožnice na račun toženke zaradi zatrjevanih vlaganj v sporne nepremičnine. Za presojo zahtevka o tožničinem lastništvu nad nepremičninami presoja teh trditev namreč ni bila pravno relevantna. Morebitna toženkina vlaganja v nepremičnine sama po sebi ne bi pomenila, da tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ ne bi postala lastnica teh nepremičnin. Lahko pa bi predstavljala podlago za zahtevek za povračilo vrednosti vlaganj oziroma večvrednosti nepremičnin, a takega zahtevka ni postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00011038
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - dobra vera - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Če bi sodišče dosledno in togo izpeljevalo pogodbenopravno stališče iz Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS dne 6. 4. 2012 tudi za primere, ki so nastopili prej – ko je bila sodna praksa še drugačna – bi ravnalo v nasprotju s tistim bistvom ustavne prepovedi retroaktivnosti, ki se prekriva tudi z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom načela pravne države (2. člen Ustave). Skupina pravnih naslovnikov (predkupnih upravičencev) bi zamudila rok za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ samo zato, ker je ravnala v skladu s tedaj veljavno sodno in upravnopravno prakso ter s tožbo zahtevala sklenitev pogodbe, namesto, da bi preprosto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prav zato je treba za skupino pravnih naslovnikov v tem vmesnem obdobju tolerirati (pravno dogmatično sicer napačno) zahtevke, katerih končni in resnični cilj je po novem pravnem pojmovanju le še v tem, da varujejo rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, v katerem je mogoče podati vlogo za odobritev pravnega posla. Pri tem ne more biti bistveno, ali je zahtevek oblikovan kot ugotovitveni ali kot oblikovalni. Njegovo pravno bistvo (pravna vsebina), ki se skriva za pomenom besednih znakov, je v obeh primerih to, da se stranki zagotavlja učinkovito pravno varstvo. Slednje je, na nikogaršnjo škodo, enako učinkovito zagotavljeno tako v enem kot v drugem primeru.
Enaka prožnost, kot v razmerju do predkupnega upravičenca, pa je potrebna tudi v razmerju do prodajalca, ki zatrjuje obstoj napak pogodbene volje. Če sodno pravo v vmesnem času dopušča zahtevke, s katerimi se zahteva sklenitev pogodbe (čeprav sta se volji sicer že srečali prek ponudbe in njenega sprejema), potem mora dopuščati tudi obrambo, s katero prodajalec izpodbija zgolj svojo izjavo volje (ne pa pogodbo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00020277
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZPVAS člen 8, 9. ZDen člen 12.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00020118
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5. ZZad člen 74, 74/2, 76, 76/2. ZSKZ člen 14, 16.
lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - prenos kmetijskih zemljišč - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - arondacija - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - višina nadomestila
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
ZKZ člen 19, 20. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 89.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja
Pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano le z navedbo, "da je v odločitvi izpodbijane sodbe o pravnem vprašanju statusa kmeta stališča, ki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma se o tem sploh še ni odločalo."
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Z izbrisno tožbo se sanira materialnopravno neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi. Po 243. členu ZZK-1 ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakdo, čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena. V drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1 so zajeti pravni položaji materialnopravno neveljavnih vknjižb. Izrecno je določeno, da je vknjižba neveljavna tudi zaradi kršitve predkupne pravice. Kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu povzroči ničnost zavezovalnega pravnega posla in ti položaji so zajeti v prvi točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, kršitev pogodbenih ali zakonitih predkupnih pravic v zasebnem interesu pa povzroči razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - zemljiškoknjižnega dovolila. Ti položaji so zajeti v tretji točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Za obstoj procesne aktivne legitimacije zadošča zatrjevana kršitev predkupne pravice. Kršitev predkupne pravice in to da ima prednostno pravico nakupa je tožnik zatrjeval v tožbi. Prva toženka je ugovarjala, da bi tožnik imel predkupno prednostno pravico le, če bi uspel iztožiti sklenitev pogodbe in naknadno doseči odobritev pravnega posla (po pravni praksi pred sprejetim načelnim pravnim mnenjem) ali izstavitev zemljiškoknjižne listine (po sprejetem načelnem pravnem mnenju). To pa ne drži. Že samo izkazan (ali neprerekan) obstoj predkupne pravice in v obravnavanem primeru ničnost zavezovalnega pravnega posla zadošča za aktivno legitimacijo in ugoditev zahtevku po izbrisni tožbi.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 23. OZ člen 22, 22/3, 28, 59, 59/2.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - prejem izjave o sprejemu ponudbe
Potencialni kupec mora pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
Ker je pravni posel sklenjen s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, je pri odgovoru na zastavljeno vprašanje (o tem kdaj se šteje, da je pogodba sklenjena) treba upoštevati, da upravna enota ni pogodbena stranka. Zato po prejšnji ureditvi, ki upravne enote ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, ni mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec.
Iz opisane spremembe jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Čas sklenitve pogodbe torej ni okoliščina, od katere bi bil odvisen odgovor na v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje. Pomembna je le ugotovitev, ali je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana v 30 dnevnem roku iz 20. člena ZKZ.
UPRAVNI SPOR - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1016041
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 4, 4/1, 107, 107-b.
dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - šotorišče - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - jasna normativna ureditev - zelo hude posledice niso izkazane - uporaba zemljišča za drug namen - neenotna praksa sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi inšpekcijski ukrep ni izrečen zaradi degradacije zemljišča, ampak zaradi uporabe zemljišča za drug namen (šotorišče), zato vprašanje degradacije zemljišča v tej zadevi ni relevantno. Vprašanje sorazmernosti ukrepa in vprašanje, ali je šotorišče, ki se v jesenskem in zimskem času uporablja za skladiščenje sena, pomožni kmetijski objekt v smislu občinskega prostorskega akta, pa sta vprašanji na kateri daje jasen odgovor že normativna ureditev ZKZ in Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Če iz predložene listini ni mogoče jasno ugotoviti dejstev, ki naj bi potrdile navedbe v zvezi z zelo hudimi posledicami, te niso izkazane.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1, 5/2.
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njim povezanega Odloka, čeprav ta kot ločnico odplačnosti prav tako postavi pri 30 % vrednosti nepremičnin, saj ta določa vrednosti zemljišč za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije in glede na njihove sedanje vrednosti.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je revidentu treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da je nasprotovalo kogentnim zakonskim določbam (507. in 513. členu OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018687
ZKZ člen 19, 19/2, 20, 20/3, 20/7. OZ člen 88, 88/1, 90, 90/2.
neveljavnost pogodbe - ničnost - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - veljavnost razpolaganja - prepoved manjšega pomena - odobritev pravnega posla - potrdilo, da odobritev ni potrebna - konvalidacija - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Sodišči prve in druge stopnje sta ob dejanski podlagi, ki jo ponujata stranki, dolžni sami paziti na pravilno uporabo prava. Prepozne so zato lahko le trditve strank o dejanskem substratu posamezne pravne norme. To so tiste konkretne življenjske okoliščine, ki so predmet pravnega vrednotenja, katerega cilj je preverjanja, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan, predpisan za uporabo pravne norme. Kriterija prepovedi manjšega pomena in izvršenosti pogodbe tvorita zgornjo (materialnopravno) premiso pravnega pravila iz drugega odstavka 90. člena OZ. Trditev, da gre v konkretnem primeru za prepoved manjšega pomena, je pravna kvalifikacija konkretne življenjske situacije.
Pri presoji, ali je bila prekršena prepoved manjšega pomena, je treba izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Med situacijami, za katere je bilo v drugem odstavku 19. člena ZKZ določeno,da odobritev ni potrebna, je obravnavana z vidika dejanskega stanja manj zahtevna. Sporni pravni posel (pogodba o dosmrtnem preživljanju) je bila sklenjena med materjo in hčerjo, torej z zakonitim dedičem. Očitno gre za situacijo, v kateri za veljavnost pravnega posla upravni organ zgolj izda potrdilo, da odobritev ni potrebna. Razlaga, ki bi ničnost pravnega posla utemeljevala zgolj na ugotovitvi, da ni bilo pridobljeno formalno potrdilo, da odobritev pravnega posla ni bila potrebna, pa bi bila v nasprotju s splošnim načelom obligacijskega prava, ki stremi k ohranjanju pogodbo v veljavi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 85. ZKZ člen 23, 23/1, 23/2.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - kmet mejaš
Vrednost pravnega posla, katerega sklenitev je bila odobrena oziroma zavrnjena ne pomeni, da je bila v upravni zadevi pravica ali obveznost izražena v denarju.
Izpostavljeno vprašanje je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, odgovor nanj je mogoč le ob upoštevanju dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, na katere je revizijsko sodišče vezano.