Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni list SRS št. 26/73 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZDKZ, je res prepovedoval drobljenje kmetij. Vendar pa v obravnavanem primeru razpolaganja očeta pravdnih strank ni mogoče opredeliti za nično, saj je razpolagal s celotnim solastniškim deležem na kmetiji, zaradi česar je prišlo le do spremembe solastnika kmetije, sama kmetija pa se zaradi spremembe solastnika ni "drobila".
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - višina odškodnine
Na višino odškodnine vpliva tudi kultura in katastrski razred zemljišča, zato morajo biti te okoliščine v postopku nedvoumno ugotovljene in podprte z dokazi.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/1.
zaščitena kmetija - obstoj pogojev za nadaljnjo zaščito
Glede na določbo 1. odst. 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (ZDKZ) se obravnavanje, ali kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, omeji le na vprašanje katastrskega dohodka za določeno leto. Če ta presega najmanjši katastrski dohodek, ni mogoče ugotoviti, da kmetija več ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 21.
zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke
Na podlagi dejanskih ugotovitev glede obsega in vrste zapustničinega premoženja sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je zapustničina oporoka veljavna le glede šestih zlatih prstanov. Preostalo zapustničino premoženje je v sestavi kmetije in zanj veljajo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS št. 26/73 - 1/86) o omejitvi oporočnega razpolaganja.
Komasacijski udeleženec se ne more uspešno upirati dodelitvi parcel na obeh straneh predvidene ceste, če mu je zagotovljen dostop do parcel in so mu bila zemljišča dodeljena v skladu z načeli, ki jih za dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada določa zakon.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča že bila plačana, mora upravni organ utemeljiti, zakaj jo je pri odmeri nove odškodnine le valoriziral. Tudi način valorizacije je treba utemeljiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00363
ZTLR člen 27.ZOR člen 210.ZKZ člen 95, 96.
neupravičena pridobitev - verzija - odškodnina v komasacijskem postopku - posest - užitek - lastninska pravica na plodovih
Dejstvo ali je komasacijski postopek že pravnomočno končan ali ne, za razmerja med strankama v tem pravdnem postopku ni odločilno. Tožena stranka zmotno opira svoje ugovore na dejstvo, da še ni bila izdana odločba o novi razdelitvi, ter da tožeča stranka še ni pridobila lastninske pravice na spornem zemljišču. Po 3. odstavku 96. člena ZKZ (zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 17/86-preč.b., 9/90 in Ur.l. RS, št. 5/91) postanejo komasacijski udeleženci lastniki na novo razdeljenih zemljišč res šele s pravnomočnostjo odločb o novi razdelitvi. Toda med komasacijskim postopkom in zaradi njegovih posebnosti prihaja med komasacijskimi udeleženci samimi, kakor tudi med njimi in organom, ki komasacijo vodi, do začasnih situacij, ko je zaradi narave tega postopka potrebno urediti določena razmerja, in sicer ne glede na formalno lastninskopravno stanje. Izvedba komasacijskega postopka brez tega pogosto sploh ne bi bila možna.
Obe stranki sta bili brez ustreznih odločb postavljeni pred izvršeno dejstvo (vkopani mejniki, označba imen novih upravičencev, zemljišče preorano), da morata po končani razgrnitvi razdelilnega načrta in zavrnitvi ugovorov sprejeti, vsaj začasno, novo nastalo stanje v naravi.
Kljub morebitnim pomanjkljivostim v komasacijskem postopku, sta tožnika pridobila vsaj status uživalca spornega zemljišča in v tem obsegu torej tudi dobroverno posest.