zaščitena kmetija - omejitev razpolaganja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne.
Veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ.
komasacija - zamejničenje meje komasacijskega območja
Stvar geodetskega organa v zvezi s komasacijsko odločbo je, da zamejniči meje komasacijskega območja ter odredi, da se ugotovljene spremembe izvedejo v zemljiškem katastru.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3.odst. 22.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična.
ZD člen 145, 145/1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1986) člen 2, 2/7, 11.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - sprememba statusa kmetije - pogoji za spremembo - dedovanje kmetij
Če je bila kmetija določena kot zaščitena kmetija še pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 1/86), je mogoče njen status spremeniti na predlog lastnika oziroma, če je ta umrl, na predlog vseh dedičev.
ZKZ člen 93, 93/1, 93/2.ZUP člen 209, 209/2, 242, 242/1.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - način dodelitve - posestno varstvo od dodelitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 93. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) uvede komasacijske udeležence v posest zemljišč, ki so jim dodeljena z določbo o novi razdelitvi zemljišč upravni organ s tem, da jim dodeljena zemljišča pokaže v naravi. Od tedaj dalje ima komasacijski udeleženec nasproti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS01235
ZJP člen 2.ZOR člen 103, 109.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec nastopa kot stranka, ko gre za izpodbijanje pogodb samo v primerih, ki so posebej navedeni v zakonu. Teh pravic ni mogoče širiti na druge primere, tudi ne, ko gre za uveljavljanje ničnosti.
Po 109. čl. ZOR se lahko na ničnost sklicuje zainteresirana oseba. Javni pravobranilec ni oseba, je organ družbenopolitične skupnosti, zato ni upravičen nastopati kot stranka v sporih zaradi ugotavljanja ničnosti in odpravljanja njenih posledic.
stranke - kolizije interesov zastopanih strank - privatizacija kmetijskih zemljišč - javni pravobranilec kot pravdna stranka
I. V sodnem sporu, ki se nanaša na premoženjske pravice občine, ni pravilno zastopana, če je ne zastopa javni pravobranilec. Vendar zakon določa izjemo: ko bi prišlo do kolizije interesov zastopanih strank, zastopa občino organ, določen v statutu. To določbo je treba uporabiti tudi, ko javni pravobranilec sam nastopa kot stranka na podlagi posebnih zakonskih pooblastil.
II. Javni pravobranilec ni na splošno upravičen, da sam kot stranka v pravdnem postopku izpodbija pravne posle zaradi ničnosti. Določba 3. odst. 3. čl. novele zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 5/91) pomeni izjemo in pooblašča javnega pravobranilca za tožbo na ugotovitev ničnosti samo iz razlogov, ki jih določa 30. čl. zakona (spremenjen z 2. čl. navedene novele), pri čemer to pravico časovno omejuje na 3 mesece. Iz tega izhaja, da nastopa javni pravobranilec kot stranka pri uveljavljanju ničnosti izjemoma in samo v prekluzivnem roku treh mesecev. Glede na navedeno javni pravobranilec ne more izpodbijati pogodbe zaradi kršitve predpisov o prodaji na javni dražbi, lahko pa zahteva ugotovitev ničnosti iz razlogov, ki jih določa 5. odst. noveliranega 30. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01228
ZPP (1977) člen 77, 77/2.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec ne more nastopati kot stranka v postopku brez posebnega zakonskega pooblastila.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da lahko javni pravobranilec uveljavlja katerikoli ničnostni razlog ne glede na to, ali mu poseben predpis to omogoča ali ne. Zaradi takega zmotnega stališča pa ni preverilo tožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za nedovoljeno privatizacijo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11.
zaščitena kmetija - preverjanje pogojev za zaščito - pooblaščeni predlagatelji
Če je kmetija zaščitena z odlokom občinske skupščine, se postopek za preveritev pogojev za njeno zaščito vodi po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, kar pomeni, da se postopek lahko uvede le na predlog z zakonom pooblaščenih oseb (lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti), ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Tožba je bila zavrnjena, ker so bili izpolnjeni pogoji po ZKZ o zaokroženosti zemljišča v komasacijskem skladu in v zmanjšanju skupne površine zemljišč zaradi zgraditve javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije.
Za obračun odškodnine velja višina, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje (1. alinea 8. odstavka 14. člena ZKZ).
Če je kasnejši predpis določil drugačno višino odškodnine za nedokončane postopke, kot pa prejšnji predpis, ki je veljal na dan, ko je bila vložena popolna vloga, se kasnejši predpis pri obračunu odškodnine ne more uporabiti, saj je v nasprotju z zakonsko določbo.
ugotavljanje pogojev zaščitene kmetije - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Tožnik ni sam lastnik zapuščine, ampak vsi dediči skupaj. Zato bi predlog za ugotovitev pogojev zaščitene kmetije podali le vsi dediči skupaj. Prvostopni upravni organ bi zato moral tožnikovo vlogo zavreči.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - pogoji - solastniki kot samostojni komasacijski udeleženci - samostojni pritožniki
Pri dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada so bili upoštevani zakonski pogoji, zato tožbeni ugovori niso utemeljeni. Vsak od komasacijskih udeležencev - solastnikov lahko vloži samostojno pritožbo. Zato upravni organ ni dolžan pozivati pritožnika na dopolnitev pritožbe.
promet z zaščitenimi kmetijskimi zemljišči - dovoljenje o prometu po 29. členu ZKZ
Sestavina zaščitene kmetije so vsa zemljišča, ki so pripadala kmetiji v času določitve zaščitene kmetije, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so prišla v zaščiteno kmetijo.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 11.
dedovanje zaščitenih kmetij - pravnomočna razdelitev zaščitene kmetije v zapuščinskem postopku (spregled zapuščinskega sodnika) kot podlaga za njen izbris iz seznama zaščitenih kmetij
Če je bilo v zapuščinskem postopku spregledano, da je predmet zapuščine zaščitena kmetija in je bila le-ta razdeljena med več dedičev, predmet zaščitene kmetije več ne obstaja. Zato je pravilna odločitev upravnega organa, da se taka kmetija izbriše iz odloka.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker so pri tožeči stranki v zvezi z dodelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada upoštevani pogoji glede oblike, lege, površine, vrednosti in zaokroženosti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (88. in 90. člen).
ZUP člen 67. ZUN člen 53. ZUPla člen 22.ZKZ člen 14, 14/8.
popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja - vpliv popolne vloge na odmero višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi občinskega odloka o urbanističnem redu, se vprašanje kdaj je investitor vložil popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne presoja po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, temveč po določbah prej veljavnega zakona o urbanističnem planiranju.