Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11.
zaščitena kmetija - preverjanje pogojev za zaščito - pooblaščeni predlagatelji
Če je kmetija zaščitena z odlokom občinske skupščine, se postopek za preveritev pogojev za njeno zaščito vodi po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, kar pomeni, da se postopek lahko uvede le na predlog z zakonom pooblaščenih oseb (lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti), ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Tožba je bila zavrnjena, ker so bili izpolnjeni pogoji po ZKZ o zaokroženosti zemljišča v komasacijskem skladu in v zmanjšanju skupne površine zemljišč zaradi zgraditve javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije.
Za obračun odškodnine velja višina, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje (1. alinea 8. odstavka 14. člena ZKZ).
Če je kasnejši predpis določil drugačno višino odškodnine za nedokončane postopke, kot pa prejšnji predpis, ki je veljal na dan, ko je bila vložena popolna vloga, se kasnejši predpis pri obračunu odškodnine ne more uporabiti, saj je v nasprotju z zakonsko določbo.
ugotavljanje pogojev zaščitene kmetije - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Tožnik ni sam lastnik zapuščine, ampak vsi dediči skupaj. Zato bi predlog za ugotovitev pogojev zaščitene kmetije podali le vsi dediči skupaj. Prvostopni upravni organ bi zato moral tožnikovo vlogo zavreči.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - pogoji - solastniki kot samostojni komasacijski udeleženci - samostojni pritožniki
Pri dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada so bili upoštevani zakonski pogoji, zato tožbeni ugovori niso utemeljeni. Vsak od komasacijskih udeležencev - solastnikov lahko vloži samostojno pritožbo. Zato upravni organ ni dolžan pozivati pritožnika na dopolnitev pritožbe.
promet z zaščitenimi kmetijskimi zemljišči - dovoljenje o prometu po 29. členu ZKZ
Sestavina zaščitene kmetije so vsa zemljišča, ki so pripadala kmetiji v času določitve zaščitene kmetije, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so prišla v zaščiteno kmetijo.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 11.
dedovanje zaščitenih kmetij - pravnomočna razdelitev zaščitene kmetije v zapuščinskem postopku (spregled zapuščinskega sodnika) kot podlaga za njen izbris iz seznama zaščitenih kmetij
Če je bilo v zapuščinskem postopku spregledano, da je predmet zapuščine zaščitena kmetija in je bila le-ta razdeljena med več dedičev, predmet zaščitene kmetije več ne obstaja. Zato je pravilna odločitev upravnega organa, da se taka kmetija izbriše iz odloka.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker so pri tožeči stranki v zvezi z dodelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada upoštevani pogoji glede oblike, lege, površine, vrednosti in zaokroženosti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (88. in 90. člen).
ZUP člen 67. ZUN člen 53. ZUPla člen 22.ZKZ člen 14, 14/8.
popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja - vpliv popolne vloge na odmero višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi občinskega odloka o urbanističnem redu, se vprašanje kdaj je investitor vložil popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne presoja po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, temveč po določbah prej veljavnega zakona o urbanističnem planiranju.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni list SRS št. 26/73 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZDKZ, je res prepovedoval drobljenje kmetij. Vendar pa v obravnavanem primeru razpolaganja očeta pravdnih strank ni mogoče opredeliti za nično, saj je razpolagal s celotnim solastniškim deležem na kmetiji, zaradi česar je prišlo le do spremembe solastnika kmetije, sama kmetija pa se zaradi spremembe solastnika ni "drobila".
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/1.
zaščitena kmetija - obstoj pogojev za nadaljnjo zaščito
Glede na določbo 1. odst. 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (ZDKZ) se obravnavanje, ali kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, omeji le na vprašanje katastrskega dohodka za določeno leto. Če ta presega najmanjši katastrski dohodek, ni mogoče ugotoviti, da kmetija več ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - višina odškodnine
Na višino odškodnine vpliva tudi kultura in katastrski razred zemljišča, zato morajo biti te okoliščine v postopku nedvoumno ugotovljene in podprte z dokazi.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 21.
zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke
Na podlagi dejanskih ugotovitev glede obsega in vrste zapustničinega premoženja sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je zapustničina oporoka veljavna le glede šestih zlatih prstanov. Preostalo zapustničino premoženje je v sestavi kmetije in zanj veljajo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS št. 26/73 - 1/86) o omejitvi oporočnega razpolaganja.
Komasacijski udeleženec se ne more uspešno upirati dodelitvi parcel na obeh straneh predvidene ceste, če mu je zagotovljen dostop do parcel in so mu bila zemljišča dodeljena v skladu z načeli, ki jih za dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada določa zakon.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča že bila plačana, mora upravni organ utemeljiti, zakaj jo je pri odmeri nove odškodnine le valoriziral. Tudi način valorizacije je treba utemeljiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00363
ZTLR člen 27.ZOR člen 210.ZKZ člen 95, 96.
neupravičena pridobitev - verzija - odškodnina v komasacijskem postopku - posest - užitek - lastninska pravica na plodovih
Dejstvo ali je komasacijski postopek že pravnomočno končan ali ne, za razmerja med strankama v tem pravdnem postopku ni odločilno. Tožena stranka zmotno opira svoje ugovore na dejstvo, da še ni bila izdana odločba o novi razdelitvi, ter da tožeča stranka še ni pridobila lastninske pravice na spornem zemljišču. Po 3. odstavku 96. člena ZKZ (zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 17/86-preč.b., 9/90 in Ur.l. RS, št. 5/91) postanejo komasacijski udeleženci lastniki na novo razdeljenih zemljišč res šele s pravnomočnostjo odločb o novi razdelitvi. Toda med komasacijskim postopkom in zaradi njegovih posebnosti prihaja med komasacijskimi udeleženci samimi, kakor tudi med njimi in organom, ki komasacijo vodi, do začasnih situacij, ko je zaradi narave tega postopka potrebno urediti določena razmerja, in sicer ne glede na formalno lastninskopravno stanje. Izvedba komasacijskega postopka brez tega pogosto sploh ne bi bila možna.
Obe stranki sta bili brez ustreznih odločb postavljeni pred izvršeno dejstvo (vkopani mejniki, označba imen novih upravičencev, zemljišče preorano), da morata po končani razgrnitvi razdelilnega načrta in zavrnitvi ugovorov sprejeti, vsaj začasno, novo nastalo stanje v naravi.
Kljub morebitnim pomanjkljivostim v komasacijskem postopku, sta tožnika pridobila vsaj status uživalca spornega zemljišča in v tem obsegu torej tudi dobroverno posest.