Za kmetijstvo pristojni upravni organ, ki izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku, seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. S tem, ko so dodeljena zemljišča po vročitvi komasacijske odločbe v naravi pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest ter imajo proti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Prisilna izvršba po ZUP bi prišla v poštev, če bi bilo ovirano pokazanje (in prevzem v posest) zemljišča po komasacijski odločbi.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica do nakupa - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba
Prednostno pravico nakupa po 24. členu ZKZ ima samo zakupnik, ki je sklenil zakupno pogodbo z bistvenimi sestavinami, ki jih za zakup določa 36. člen ZKZ.
odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Ker je bila popolna vloga za lokacijsko dovoljenje vložena pred 30.3.1990 in sicer 8.1.1990 (7. in 8. člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ - Ur.l. RS, št. 9/90) in postopek odmere odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča na prvi stopnji še ni bil končan, je prvostopni organ uporabil pravilno vrednost točke, takratnih 5 dinarjev (odlok o določitvi vrednosti točke ... - Ur.l. RS, št. 9/90, ki je tudi začel veljati 30.3.1990); in ni bilo pravne podlage za odmero odškodnine po vrednosti točke, ki je veljala 8.1.1990.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je odločilno, ali vsa dodeljena zemljišča skupaj ustrezajo merilom iz 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in če jim, komasacijski udeleženec ne more uspeti z ugovorom, da je ena od dodeljenih parcel slabše kvalitete.
Veljavnost ponudbe po 25. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, nadalje ZKZ) ni odvisna od tega ali vsebuje mimo obveznih sestavin kot sta označba zemljišča in njegova cena, še morebitne druge prodajne pogoje, ki sta jih lahko, a ne morali, podati le onidve in ki niso bistvena sestavina prodajne pogodbe (saj nastopajo le izjemoma oziroma po volji ponudnika). Na tako oblikovano pisno ponudbo, ki ni imela kakih pomanjkljivosti, sta bili toženi stranki vezani. Namreč ponudba iz 25. člena ZKZ je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 3. odstavka 25. člena ZKZ, zaradi česar ponudnik ne more svoje vezanosti izključiti na način iz 1. odstavka 36. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 27/89, v nadaljevanju ZOR).
ZKZ člen 14. ZUPla člen 22.ZUP člen 68, 68/2. Odlok.
sprememba namembnosti - odškodnina
Tožeča stranka na podlagi novega stanja, poočitenega v odločbi občinske geodetske uprave, ne more dokazovati tega, da je prizidek k stanovanjski hiši zgradila na prejšnjem funkcionalnem zemljišču te hiše (in da zato ni dolžna plačati odškodnine po 14. členu ZKZ), saj prejšnjega dejanskega stanja glede tega zemljišča v zvezi z navedeno odločbo ni mogoče več ugotoviti.
Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/86) določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81).
Komasacijsko območje se določi z odločbo o uvedbi komasacije, zato v postopku nove razdelitve zemljišč ni mogoče več uspešno uveljavljati ugovorov o vključitvi zemljišč v komasacijski sklad.
komasacija - izvršitev odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada
Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.
ZKZ člen 14, 14/8. ZUN člen 85, 85/1. ZUPla člen 22.
odškodnina za spremembo namembnosti
Če je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi predpisa iz 1. odstavka 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se vprašanje, kdaj je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje, presoja po določbi 22. člena zakona o urbanističnem planiranju.
Na podlagi 3. odstavka 93.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) se lahko poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca, samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se taka dodelitev odpravi.
zaščitena kmetija - omejitev razpolaganja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne.
Veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ.
komasacija - zamejničenje meje komasacijskega območja
Stvar geodetskega organa v zvezi s komasacijsko odločbo je, da zamejniči meje komasacijskega območja ter odredi, da se ugotovljene spremembe izvedejo v zemljiškem katastru.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3.odst. 22.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična.
ZD člen 145, 145/1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1986) člen 2, 2/7, 11.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - sprememba statusa kmetije - pogoji za spremembo - dedovanje kmetij
Če je bila kmetija določena kot zaščitena kmetija še pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 1/86), je mogoče njen status spremeniti na predlog lastnika oziroma, če je ta umrl, na predlog vseh dedičev.
ZKZ člen 93, 93/1, 93/2.ZUP člen 209, 209/2, 242, 242/1.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - način dodelitve - posestno varstvo od dodelitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 93. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) uvede komasacijske udeležence v posest zemljišč, ki so jim dodeljena z določbo o novi razdelitvi zemljišč upravni organ s tem, da jim dodeljena zemljišča pokaže v naravi. Od tedaj dalje ima komasacijski udeleženec nasproti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS01235
ZJP člen 2.ZOR člen 103, 109.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec nastopa kot stranka, ko gre za izpodbijanje pogodb samo v primerih, ki so posebej navedeni v zakonu. Teh pravic ni mogoče širiti na druge primere, tudi ne, ko gre za uveljavljanje ničnosti.
Po 109. čl. ZOR se lahko na ničnost sklicuje zainteresirana oseba. Javni pravobranilec ni oseba, je organ družbenopolitične skupnosti, zato ni upravičen nastopati kot stranka v sporih zaradi ugotavljanja ničnosti in odpravljanja njenih posledic.