Veljavnost ponudbe po 25. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, nadalje ZKZ) ni odvisna od tega ali vsebuje mimo obveznih sestavin kot sta označba zemljišča in njegova cena, še morebitne druge prodajne pogoje, ki sta jih lahko, a ne morali, podati le onidve in ki niso bistvena sestavina prodajne pogodbe (saj nastopajo le izjemoma oziroma po volji ponudnika). Na tako oblikovano pisno ponudbo, ki ni imela kakih pomanjkljivosti, sta bili toženi stranki vezani. Namreč ponudba iz 25. člena ZKZ je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 3. odstavka 25. člena ZKZ, zaradi česar ponudnik ne more svoje vezanosti izključiti na način iz 1. odstavka 36. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 27/89, v nadaljevanju ZOR).
ZKZ člen 14. ZUPla člen 22.ZUP člen 68, 68/2. Odlok.
sprememba namembnosti - odškodnina
Tožeča stranka na podlagi novega stanja, poočitenega v odločbi občinske geodetske uprave, ne more dokazovati tega, da je prizidek k stanovanjski hiši zgradila na prejšnjem funkcionalnem zemljišču te hiše (in da zato ni dolžna plačati odškodnine po 14. členu ZKZ), saj prejšnjega dejanskega stanja glede tega zemljišča v zvezi z navedeno odločbo ni mogoče več ugotoviti.
Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/86) določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81).
Komasacijsko območje se določi z odločbo o uvedbi komasacije, zato v postopku nove razdelitve zemljišč ni mogoče več uspešno uveljavljati ugovorov o vključitvi zemljišč v komasacijski sklad.
komasacija - izvršitev odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada
Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.
Na podlagi 3. odstavka 93.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) se lahko poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca, samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se taka dodelitev odpravi.
ZKZ člen 14, 14/8. ZUN člen 85, 85/1. ZUPla člen 22.
odškodnina za spremembo namembnosti
Če je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi predpisa iz 1. odstavka 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se vprašanje, kdaj je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje, presoja po določbi 22. člena zakona o urbanističnem planiranju.
zaščitena kmetija - omejitev razpolaganja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne.
Veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ.
komasacija - zamejničenje meje komasacijskega območja
Stvar geodetskega organa v zvezi s komasacijsko odločbo je, da zamejniči meje komasacijskega območja ter odredi, da se ugotovljene spremembe izvedejo v zemljiškem katastru.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3.odst. 22.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična.
ZD člen 145, 145/1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1986) člen 2, 2/7, 11.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - sprememba statusa kmetije - pogoji za spremembo - dedovanje kmetij
Če je bila kmetija določena kot zaščitena kmetija še pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 1/86), je mogoče njen status spremeniti na predlog lastnika oziroma, če je ta umrl, na predlog vseh dedičev.
ZKZ člen 93, 93/1, 93/2.ZUP člen 209, 209/2, 242, 242/1.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - način dodelitve - posestno varstvo od dodelitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 93. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) uvede komasacijske udeležence v posest zemljišč, ki so jim dodeljena z določbo o novi razdelitvi zemljišč upravni organ s tem, da jim dodeljena zemljišča pokaže v naravi. Od tedaj dalje ima komasacijski udeleženec nasproti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS01235
ZJP člen 2.ZOR člen 103, 109.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec nastopa kot stranka, ko gre za izpodbijanje pogodb samo v primerih, ki so posebej navedeni v zakonu. Teh pravic ni mogoče širiti na druge primere, tudi ne, ko gre za uveljavljanje ničnosti.
Po 109. čl. ZOR se lahko na ničnost sklicuje zainteresirana oseba. Javni pravobranilec ni oseba, je organ družbenopolitične skupnosti, zato ni upravičen nastopati kot stranka v sporih zaradi ugotavljanja ničnosti in odpravljanja njenih posledic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01228
ZPP (1977) člen 77, 77/2.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec ne more nastopati kot stranka v postopku brez posebnega zakonskega pooblastila.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da lahko javni pravobranilec uveljavlja katerikoli ničnostni razlog ne glede na to, ali mu poseben predpis to omogoča ali ne. Zaradi takega zmotnega stališča pa ni preverilo tožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za nedovoljeno privatizacijo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
stranke - kolizije interesov zastopanih strank - privatizacija kmetijskih zemljišč - javni pravobranilec kot pravdna stranka
I. V sodnem sporu, ki se nanaša na premoženjske pravice občine, ni pravilno zastopana, če je ne zastopa javni pravobranilec. Vendar zakon določa izjemo: ko bi prišlo do kolizije interesov zastopanih strank, zastopa občino organ, določen v statutu. To določbo je treba uporabiti tudi, ko javni pravobranilec sam nastopa kot stranka na podlagi posebnih zakonskih pooblastil.
II. Javni pravobranilec ni na splošno upravičen, da sam kot stranka v pravdnem postopku izpodbija pravne posle zaradi ničnosti. Določba 3. odst. 3. čl. novele zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 5/91) pomeni izjemo in pooblašča javnega pravobranilca za tožbo na ugotovitev ničnosti samo iz razlogov, ki jih določa 30. čl. zakona (spremenjen z 2. čl. navedene novele), pri čemer to pravico časovno omejuje na 3 mesece. Iz tega izhaja, da nastopa javni pravobranilec kot stranka pri uveljavljanju ničnosti izjemoma in samo v prekluzivnem roku treh mesecev. Glede na navedeno javni pravobranilec ne more izpodbijati pogodbe zaradi kršitve predpisov o prodaji na javni dražbi, lahko pa zahteva ugotovitev ničnosti iz razlogov, ki jih določa 5. odst. noveliranega 30. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11.
zaščitena kmetija - preverjanje pogojev za zaščito - pooblaščeni predlagatelji
Če je kmetija zaščitena z odlokom občinske skupščine, se postopek za preveritev pogojev za njeno zaščito vodi po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, kar pomeni, da se postopek lahko uvede le na predlog z zakonom pooblaščenih oseb (lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti), ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Tožba je bila zavrnjena, ker so bili izpolnjeni pogoji po ZKZ o zaokroženosti zemljišča v komasacijskem skladu in v zmanjšanju skupne površine zemljišč zaradi zgraditve javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije.
Za obračun odškodnine velja višina, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje (1. alinea 8. odstavka 14. člena ZKZ).
Če je kasnejši predpis določil drugačno višino odškodnine za nedokončane postopke, kot pa prejšnji predpis, ki je veljal na dan, ko je bila vložena popolna vloga, se kasnejši predpis pri obračunu odškodnine ne more uporabiti, saj je v nasprotju z zakonsko določbo.