ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/1-3, 70, 70/2, 74. ZUP (1986) člen 49, 230, 249, 249/1-9.
odobritev pravnega posla - stranka v postopku - vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka, ki velja za stranke v postopku - obnova postopka
Ker je prvostopni upravni organ ugotovil, da je tožnikova pritožba zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, v postopku pred njeno izdajo pa tožnik ni sodeloval kot stranka, vložena po pritožbenem roku, ki je veljal za stranke postopka, in je torej prepozna, bi jo moral obravnavati kot zahtevo za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
zaščita kmetije - določitev pogojev - lastninsko stanje - sprememba lastništva na kmetiji
Lastninsko stanje je eden izmed pogojev, ki odločilno vpliva na vprašanje zaščitenosti kmetije. Zato je sprememba lastniškega stanja pred izdajo prvostopne odločbe pomembna okoliščina, ki lahko vpliva na odločitev o zaščiti kmetije.
dedovanje kmetijskih zemljišč - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Z odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja se odškodnina določi po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
zaščitena kmetija - dedovanje - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Če je predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila po prejšnjih predpisih z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, se izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo ugotavlja po postopku, ki ga predpisuje prvi odstavek 25. člena ZDKG. Po tem postopku se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
Gradnja stanovanjske hiše na zemljišču, ki se nahaja v I. območju kmetijskih zemljišč, ni dopustna. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč na takem zemljišču izjemoma dopustna le gradnja objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, in objektov širšega družbenega pomena. Gradnja stanovanjske hiše ni tak poseg.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-26/97 z dne 13.7.2000, s katero je razveljavljen prvi stavek 2. odstavka in besedici: "nepravilnosti in" določba 2. odstavka 115. člena novega ZKZ, na pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke ne vpliva, ker je nerazveljavljeni del te zakonske določbe podlaga, da se ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
ZUS člen 59, 73. ZKZ (1986) člen 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115.
komasacija
Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.
Ker je podlaga za izračun višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča le lokacijsko dovoljenje, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi moral tožnik, če se s površino pripadajoče gradbene parcele ni strinjal, to uveljavljati že v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja in ne v postopku odmere odškodnine.
Za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, se odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
vključitev denacionalizacijskega upravičenca v postopek komasacije - vračanje po ZDen
Če je bila že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč in zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, ni več v taki obliki kot ob podržavljenju, upravičenca do denacionalizacije ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca.
dedovanje kmetijskih zemljišč - zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščito kmetije
V postopku preveritve pogojev za zaščito kmetije po določbi 25. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč ni izključena določitev zaščitene kmetije v manjšem obsegu, kot je bila kmetija zaščitena z Odlokom občinske skupščine, seveda le ob izpolnjenih pogojih, ki jih za zaščito kmetije določa 2. člen navedenega zakona.
dvakratno plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri ponovni odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ob enaki pravni in dejanski podlagi, je potrebno že plačano odškodnino upoštevati.
ZKZ (1986) člen 15, 15/3.ZKZ člen 112. ZUS člen 59, 59/1, 71, 71/1, 73, 77.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - uveljavljanje spremembe površine parcele
Spremembo površine pripadajoče gradbene parcele ni mogoče uveljavljati v postopku odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, temveč v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZKZ člen 115. ZKZ (1986) člen 66, 85, 85/2, 89, 91.
komasacija kmetijskih zemljišč - vračilo v komasacijski sklad vloženih zemljišč
Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - komasacija - nova razdelitev zemljišč
Dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti in iz sporne odločbe ni razvidno, ali je bila tožnikom kot komasacijskim udležencem izplačana odškodnina le za razliko med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč, ki ne presega okvir zakonsko dopustnega odstopanja, ali pa je z izplačilom odškodnine morda plačana tudi razlika, ki je morebiti nastala kot posledica nepravilnosti pri izdajanju odločb o novi razdelitvi zemljišč.
Izdano lokacijsko dovoljenje je podlaga za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Podatki zemljiškega katastra so podlaga za določanje kulture zemljišča, če se ne dokaže nasprotno.
komasacija- nova razdelitev zemljišča - uporaba zakona
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS št. 59/96) določa, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi;
morebitne razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč pa se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč. Če je bila navedena razlika določena v cenilnih enotah, gre za nepravilno uporabo zakona.
Pri posegih v prostor, izvedenih v nasprotju s predpisi, se za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, upoštevajo uradni podatki zemljiškega katastra o kulturi in katastrskem razredu zemljišča pred pričetkom gradnje. Odškodnina pa se obračunava po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje.