denacionalizacijski postopek - dedovanje vrnjenega premoženja - zaščitena kmetija
Ker se po 2. odstavku 74. člena ZDen za dedovanje vrnjenega premoženja uporablja ZD oz. ZDKG, je treba tudi za v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje predhodno po 4.
členu ZDKG ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje po 2. členu ZDKG. To pa se presoja po stanju zemljišč ob vračanju in ne po stanju zemljišč ob podržavljenju.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - skrajšani postopek
Za zaščiteno se določi kmetija, ki izpolnjuje pogoje, določene z 2. členom ZDKG, kar ugotovi pristojni organ v upravnem postopku. V tem postopku stranke ne morejo uspeti z dokazovanjem, da kmetija izpolnjuje druge pogoje in ne pogoje iz 2. člena ZDKG, ter da jo je kljub temu treba določiti za zaščiteno. Ker se podatki, relevantni za določitev zaščitene kmetije, po 2. odstavku 4. člena ZDKG zajemajo iz javnih uradnih evidenc (zemljiška knjiga in zemljiški kataster), zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 141. člena ZUP/86, da je prvostopni upravni organ odločal v skrajšanem postopku. Glede na to niso bila kršena pravila postopka v upravnem postopku in tudi ne v upravnem sporu, ki se nanašajo na zaslišanje stranke.
Če kmetija izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se jo v upravnem postopku določi za zaščiteno. Na to ne vplivajo okoliščine, ki v 2. členu ZDKG niso navedene. Neusklajeno zemljiško-katastrsko stanje zemljišč s stanjem zemljišč v naravi na odločanje ne vpliva, saj se za katastrski dohodek, glede na 2. člen ZDKG je pravilo katastrska kultura, upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Ker se za določitev zaščitene kmetije, glede na pogoje iz 2. člena ZDKG, uporabljajo zgolj podatki iz uradnih evidenc, zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 2. točke 1. odstavka 141. člena ZUP/86 za odločanje v skrajšanem postopku.
V 2. členu ZDKG so kot pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija, da se šteje za zaščiteno, navedeni le: da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki ima predpisan obseg primerljivih površin in je v lasti največ dveh oseb, ki sta med seboj v predpisanem razmerju. Ker drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa, okoliščine, ki jih navajata tožnika, za določitev zaščitene kmetije pravno niso pomembne. V postopku določitve kmetije za zaščiteno pa tožnika ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek odobritve pravnega posla po ZKZ.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 2, 25.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - lastništvo
Pogoj za status zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG je tudi, da je ta v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, enega od staršev in otroka ali posvojenega oziroma njegovega potomca. Darilna pogodba ne more izkazovati lastništva v času odločanja organa prve stopnje, če je bila sklenjena po izdaji odločbe organa prve stopnje.
ZGO člen 238.ZKZ člen 12, 13, 14, 15, 16, 112. ZKZ (1979) člen 14. ZUS člen 77, 77/2.
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov - odškodnina
Postopki odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, uvedeni po ZKZ-1 in ZKZ/79, se ustavijo, če do uveljavitve ZGO-1 niso pravnomočno končani, ker je z ZGO-1 razveljavljeno poglavje o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Ker o zadevi odobritve pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/1-3, 70, 70/2, 74. ZUP (1986) člen 49, 230, 249, 249/1-9.
odobritev pravnega posla - stranka v postopku - vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka, ki velja za stranke v postopku - obnova postopka
Ker je prvostopni upravni organ ugotovil, da je tožnikova pritožba zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, v postopku pred njeno izdajo pa tožnik ni sodeloval kot stranka, vložena po pritožbenem roku, ki je veljal za stranke postopka, in je torej prepozna, bi jo moral obravnavati kot zahtevo za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
zaščita kmetije - določitev pogojev - lastninsko stanje - sprememba lastništva na kmetiji
Lastninsko stanje je eden izmed pogojev, ki odločilno vpliva na vprašanje zaščitenosti kmetije. Zato je sprememba lastniškega stanja pred izdajo prvostopne odločbe pomembna okoliščina, ki lahko vpliva na odločitev o zaščiti kmetije.
dedovanje kmetijskih zemljišč - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Z odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja se odškodnina določi po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
zaščitena kmetija - dedovanje - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Če je predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila po prejšnjih predpisih z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, se izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo ugotavlja po postopku, ki ga predpisuje prvi odstavek 25. člena ZDKG. Po tem postopku se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
Gradnja stanovanjske hiše na zemljišču, ki se nahaja v I. območju kmetijskih zemljišč, ni dopustna. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč na takem zemljišču izjemoma dopustna le gradnja objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, in objektov širšega družbenega pomena. Gradnja stanovanjske hiše ni tak poseg.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-26/97 z dne 13.7.2000, s katero je razveljavljen prvi stavek 2. odstavka in besedici: "nepravilnosti in" določba 2. odstavka 115. člena novega ZKZ, na pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke ne vpliva, ker je nerazveljavljeni del te zakonske določbe podlaga, da se ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
ZUS člen 59, 73. ZKZ (1986) člen 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115.
komasacija
Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.
Za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, se odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
Ker je podlaga za izračun višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča le lokacijsko dovoljenje, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi moral tožnik, če se s površino pripadajoče gradbene parcele ni strinjal, to uveljavljati že v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja in ne v postopku odmere odškodnine.
vključitev denacionalizacijskega upravičenca v postopek komasacije - vračanje po ZDen
Če je bila že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč in zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, ni več v taki obliki kot ob podržavljenju, upravičenca do denacionalizacije ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca.
dvakratno plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri ponovni odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ob enaki pravni in dejanski podlagi, je potrebno že plačano odškodnino upoštevati.