Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 2, 25.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - lastništvo
Pogoj za status zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG je tudi, da je ta v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, enega od staršev in otroka ali posvojenega oziroma njegovega potomca. Darilna pogodba ne more izkazovati lastništva v času odločanja organa prve stopnje, če je bila sklenjena po izdaji odločbe organa prve stopnje.
ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/1-3, 70, 70/2, 74. ZUP (1986) člen 49, 230, 249, 249/1-9.
odobritev pravnega posla - stranka v postopku - vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka, ki velja za stranke v postopku - obnova postopka
Ker je prvostopni upravni organ ugotovil, da je tožnikova pritožba zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, v postopku pred njeno izdajo pa tožnik ni sodeloval kot stranka, vložena po pritožbenem roku, ki je veljal za stranke postopka, in je torej prepozna, bi jo moral obravnavati kot zahtevo za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
ZGO člen 238.ZKZ člen 12, 13, 14, 15, 16, 112. ZKZ (1979) člen 14. ZUS člen 77, 77/2.
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov - odškodnina
Postopki odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, uvedeni po ZKZ-1 in ZKZ/79, se ustavijo, če do uveljavitve ZGO-1 niso pravnomočno končani, ker je z ZGO-1 razveljavljeno poglavje o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Ker o zadevi odobritve pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
zaščita kmetije - določitev pogojev - lastninsko stanje - sprememba lastništva na kmetiji
Lastninsko stanje je eden izmed pogojev, ki odločilno vpliva na vprašanje zaščitenosti kmetije. Zato je sprememba lastniškega stanja pred izdajo prvostopne odločbe pomembna okoliščina, ki lahko vpliva na odločitev o zaščiti kmetije.
dedovanje kmetijskih zemljišč - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Z odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja se odškodnina določi po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
zaščitena kmetija - dedovanje - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Če je predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila po prejšnjih predpisih z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, se izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo ugotavlja po postopku, ki ga predpisuje prvi odstavek 25. člena ZDKG. Po tem postopku se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
Gradnja stanovanjske hiše na zemljišču, ki se nahaja v I. območju kmetijskih zemljišč, ni dopustna. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč na takem zemljišču izjemoma dopustna le gradnja objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, in objektov širšega družbenega pomena. Gradnja stanovanjske hiše ni tak poseg.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-26/97 z dne 13.7.2000, s katero je razveljavljen prvi stavek 2. odstavka in besedici: "nepravilnosti in" določba 2. odstavka 115. člena novega ZKZ, na pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke ne vpliva, ker je nerazveljavljeni del te zakonske določbe podlaga, da se ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - dedovanje
Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
ZUS člen 59, 73. ZKZ (1986) člen 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115.
komasacija
Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.
Za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, se odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
Ker je podlaga za izračun višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča le lokacijsko dovoljenje, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi moral tožnik, če se s površino pripadajoče gradbene parcele ni strinjal, to uveljavljati že v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja in ne v postopku odmere odškodnine.
vključitev denacionalizacijskega upravičenca v postopek komasacije - vračanje po ZDen
Če je bila že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč in zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, ni več v taki obliki kot ob podržavljenju, upravičenca do denacionalizacije ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca.
dvakratno plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri ponovni odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ob enaki pravni in dejanski podlagi, je potrebno že plačano odškodnino upoštevati.
dedovanje kmetijskih zemljišč - zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščito kmetije
V postopku preveritve pogojev za zaščito kmetije po določbi 25. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč ni izključena določitev zaščitene kmetije v manjšem obsegu, kot je bila kmetija zaščitena z Odlokom občinske skupščine, seveda le ob izpolnjenih pogojih, ki jih za zaščito kmetije določa 2. člen navedenega zakona.
ZKZ (1986) člen 15, 15/3.ZKZ člen 112. ZUS člen 59, 59/1, 71, 71/1, 73, 77.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - uveljavljanje spremembe površine parcele
Spremembo površine pripadajoče gradbene parcele ni mogoče uveljavljati v postopku odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, temveč v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZKZ člen 115. ZKZ (1986) člen 66, 85, 85/2, 89, 91.
komasacija kmetijskih zemljišč - vračilo v komasacijski sklad vloženih zemljišč
Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - komasacija - nova razdelitev zemljišč
Dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti in iz sporne odločbe ni razvidno, ali je bila tožnikom kot komasacijskim udležencem izplačana odškodnina le za razliko med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč, ki ne presega okvir zakonsko dopustnega odstopanja, ali pa je z izplačilom odškodnine morda plačana tudi razlika, ki je morebiti nastala kot posledica nepravilnosti pri izdajanju odločb o novi razdelitvi zemljišč.