ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.ZUstS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja potrdila - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakonskega akta
Določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 - poglavje III. Promet s kmetijskimi zemljišči - je Ustavno sodišče razveljavilo, zato jih ni mogoče uporabiti.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in novo dobljenih zemljišč - denarna odškodnina - odstopanje od zakonsko določenih odstotkov - pravna podlaga za odločanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 115. člena ZKZ na že začeti postopek komasacije uporabilo določbe ZKZ/86. Pravilno je tudi stališče, da na podlagi 89. člena ZKZ/86 sledi sklepanje, da zakon dopušča izplačilo razlike v denarju, hkrati pa za uporabo izraza "praviloma" dopušča odstopanje od zakonsko določenih odstotkov.
sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi spremembe namembnosti
Če je bilo o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča odločeno z odločbo upravne enote pred uveljavitvijo ZGO-1, se postopki, ki še niso pravnomočno končani, glede na določbo 2. odstavka 238. člena navedenaga zakona, ustavijo.
določitev statusa zaščitene kmetije - postopek začet po uradni dolžnosti - instrukcijski rok
Tako postopek preveritve kot postopek določitve zaščitene kmetije se uvedeta po uradni dolžnosti. Za oba velja petletni rok od uveljavitve ZDKG. Toda ker posledic zaradi prekinitve tega roka zakon ne določa, gre za instrukcijski rok.
zaščita kmetije - preveritev pogojev za zaščito kmetije
Po določbi 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za zaščiteno kmetijo opredeli le tiste kmetijsko-gozdarske gospodarske enote, ki so v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb. Zato v sestavo zaščitene kmetije ne sodijo nepremičnine in zemljišča, ki jih je tožnica podedovala skupaj s petimi dediči.
status zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc - odločanje organa po skrajšanem postopku
Če dejansko stanje o kulturi, površini in lastništvu zemljišč v sestavi kmetije izhaja iz podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige, torej iz podatkov uradnih evidenc, upravni organ za ugotavljanje teh dejstev ni dolžan izvesti posebnega ugotovitvenega postopka.
status zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc - ugovor o napačni izmeri zemljišč
Če dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu kmetije izhaja iz podatkov zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na odločitev v zadevi ne more vplivati pritožbeni ugovor o napačni izmeri zemljišč.
določitev zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc
Ko gre za odločanje o statusu zaščitene kmetije, so podlaga za odločanje podatki uradnih evidenc. Če katastrski podatki niso usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, je to predmet posebnega postopka.
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki, razen izjem, obnove ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti postopka po uradni dolžnosti.
sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča - prenehanje veljavnosti III. poglavja ZKZ
Ker so po 1. odst. 238. člena ZGO-1 prenehale veljati določbe III. poglavja ZKZ se postopki, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščito kmetije
Pogoje za zaščito kmetije, določene v 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, to je površino in lastništvo zemljišč, upravni organ ugotavlja na podlagi podatkov iz uradne evidence -
zemljiške knjige in zemljiškega katastra in ne na podlagi dejanske rabe zemljišč, zato ugotavljanje dejanske rabe zemljišč z zaslišanjem strank ne more vplivati na odločitev o zadevi.
uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.
ZKZ člen 2 - 16, 107. ZUN člen 21, 50, 51. ZUS člen 73.
ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Uporaba kmetijskega zemljišča 1. območja za odlaganje odpadnih stvari, je kršitev določbe ZKZ, zato je dana podlaga za ukrepanje kmetijskega inšpektorja po 107. členu ZKZ. Na odločitev ne vplivajo pritožbene navedbe, da zemljišča niso tako kakovostna, da bi spadala v 1. območje in da tožnik ni vedel, da so razvrščena v 1. območje.
Ker je na podlagi 2. odstavka 17. člena ZSKZ med tožečo stranko in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS po samem ZSKZ nastalo zakupno razmerje, če do 30.6.1996 nista sklenila zakupne pogodbe, bi morala tožeča stranka na podlagi 7. člena ZKZ kot zakupnica obdelovati zakupljeno zemljišče kot dober gospodar. To pa zajema tudi redno vzdrževanje melioracijskih sistemov. Enako bi morala tožeča stranka ravnati tudi v primeru, če rok 30.6.1996 še ne bi potekel, saj takšno ravnanje od nje zahteva tudi 1. odstavek 17. člena ZSKZ.
Vročitev odločbe delavki doma upokojencev, v katerem je stranka kot oskrbovanka, se ne šteje za osebno vročitev po ZUP/86. Kot dokaz za osebno vročitev se tudi ne more šteti izjava tožničinega sina, o kateri je uradna oseba napravila uradni zaznamek. Rok za pritožbo začne stranki teči od vročitve odločbe njej oz. pooblaščencu.