status zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc - ugovor o napačni izmeri zemljišč
Če dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu kmetije izhaja iz podatkov zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na odločitev v zadevi ne more vplivati pritožbeni ugovor o napačni izmeri zemljišč.
status zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc - odločanje organa po skrajšanem postopku
Če dejansko stanje o kulturi, površini in lastništvu zemljišč v sestavi kmetije izhaja iz podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige, torej iz podatkov uradnih evidenc, upravni organ za ugotavljanje teh dejstev ni dolžan izvesti posebnega ugotovitvenega postopka.
določitev zaščitene kmetije - podatki uradnih evidenc
Ko gre za odločanje o statusu zaščitene kmetije, so podlaga za odločanje podatki uradnih evidenc. Če katastrski podatki niso usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, je to predmet posebnega postopka.
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki, razen izjem, obnove ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti postopka po uradni dolžnosti.
sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča - prenehanje veljavnosti III. poglavja ZKZ
Ker so po 1. odst. 238. člena ZGO-1 prenehale veljati določbe III. poglavja ZKZ se postopki, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščito kmetije
Pogoje za zaščito kmetije, določene v 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, to je površino in lastništvo zemljišč, upravni organ ugotavlja na podlagi podatkov iz uradne evidence -
zemljiške knjige in zemljiškega katastra in ne na podlagi dejanske rabe zemljišč, zato ugotavljanje dejanske rabe zemljišč z zaslišanjem strank ne more vplivati na odločitev o zadevi.
uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.
Ker je na podlagi 2. odstavka 17. člena ZSKZ med tožečo stranko in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS po samem ZSKZ nastalo zakupno razmerje, če do 30.6.1996 nista sklenila zakupne pogodbe, bi morala tožeča stranka na podlagi 7. člena ZKZ kot zakupnica obdelovati zakupljeno zemljišče kot dober gospodar. To pa zajema tudi redno vzdrževanje melioracijskih sistemov. Enako bi morala tožeča stranka ravnati tudi v primeru, če rok 30.6.1996 še ne bi potekel, saj takšno ravnanje od nje zahteva tudi 1. odstavek 17. člena ZSKZ.
ZKZ člen 2 - 16, 107. ZUN člen 21, 50, 51. ZUS člen 73.
ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Uporaba kmetijskega zemljišča 1. območja za odlaganje odpadnih stvari, je kršitev določbe ZKZ, zato je dana podlaga za ukrepanje kmetijskega inšpektorja po 107. členu ZKZ. Na odločitev ne vplivajo pritožbene navedbe, da zemljišča niso tako kakovostna, da bi spadala v 1. območje in da tožnik ni vedel, da so razvrščena v 1. območje.
denacionalizacijski postopek - dedovanje vrnjenega premoženja - zaščitena kmetija
Ker se po 2. odstavku 74. člena ZDen za dedovanje vrnjenega premoženja uporablja ZD oz. ZDKG, je treba tudi za v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje predhodno po 4.
členu ZDKG ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje po 2. členu ZDKG. To pa se presoja po stanju zemljišč ob vračanju in ne po stanju zemljišč ob podržavljenju.
Vročitev odločbe delavki doma upokojencev, v katerem je stranka kot oskrbovanka, se ne šteje za osebno vročitev po ZUP/86. Kot dokaz za osebno vročitev se tudi ne more šteti izjava tožničinega sina, o kateri je uradna oseba napravila uradni zaznamek. Rok za pritožbo začne stranki teči od vročitve odločbe njej oz. pooblaščencu.
V 2. členu ZDKG so kot pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija, da se šteje za zaščiteno, navedeni le: da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki ima predpisan obseg primerljivih površin in je v lasti največ dveh oseb, ki sta med seboj v predpisanem razmerju. Ker drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa, okoliščine, ki jih navajata tožnika, za določitev zaščitene kmetije pravno niso pomembne. V postopku določitve kmetije za zaščiteno pa tožnika ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek odobritve pravnega posla po ZKZ.
Če kmetija izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se jo v upravnem postopku določi za zaščiteno. Na to ne vplivajo okoliščine, ki v 2. členu ZDKG niso navedene. Neusklajeno zemljiško-katastrsko stanje zemljišč s stanjem zemljišč v naravi na odločanje ne vpliva, saj se za katastrski dohodek, glede na 2. člen ZDKG je pravilo katastrska kultura, upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Ker se za določitev zaščitene kmetije, glede na pogoje iz 2. člena ZDKG, uporabljajo zgolj podatki iz uradnih evidenc, zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 2. točke 1. odstavka 141. člena ZUP/86 za odločanje v skrajšanem postopku.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - skrajšani postopek
Za zaščiteno se določi kmetija, ki izpolnjuje pogoje, določene z 2. členom ZDKG, kar ugotovi pristojni organ v upravnem postopku. V tem postopku stranke ne morejo uspeti z dokazovanjem, da kmetija izpolnjuje druge pogoje in ne pogoje iz 2. člena ZDKG, ter da jo je kljub temu treba določiti za zaščiteno. Ker se podatki, relevantni za določitev zaščitene kmetije, po 2. odstavku 4. člena ZDKG zajemajo iz javnih uradnih evidenc (zemljiška knjiga in zemljiški kataster), zaslišanje stranke pa ni posebej potrebno za zavarovanje njenih pravic, so bili po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 141. člena ZUP/86, da je prvostopni upravni organ odločal v skrajšanem postopku. Glede na to niso bila kršena pravila postopka v upravnem postopku in tudi ne v upravnem sporu, ki se nanašajo na zaslišanje stranke.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 2, 25.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - lastništvo
Pogoj za status zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG je tudi, da je ta v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, enega od staršev in otroka ali posvojenega oziroma njegovega potomca. Darilna pogodba ne more izkazovati lastništva v času odločanja organa prve stopnje, če je bila sklenjena po izdaji odločbe organa prve stopnje.
ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/1-3, 70, 70/2, 74. ZUP (1986) člen 49, 230, 249, 249/1-9.
odobritev pravnega posla - stranka v postopku - vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka, ki velja za stranke v postopku - obnova postopka
Ker je prvostopni upravni organ ugotovil, da je tožnikova pritožba zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, v postopku pred njeno izdajo pa tožnik ni sodeloval kot stranka, vložena po pritožbenem roku, ki je veljal za stranke postopka, in je torej prepozna, bi jo moral obravnavati kot zahtevo za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Ker o zadevi odobritve pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.