ZUS člen 77, 77/2, 77/3.ZGO-1 člen 238, 238/2. ZKZ-1 člen 11, 12, 13, 14.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - ustavitev postopka
Ob izrecni zakonski določbi, da se postopki, ki se nanašajo na odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo, je odločba tožene stranke nezakonita.
ZKZ, ki določa način in postopek prodaje, omogoča lastniku, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, da ga lahko proda po postopku, ki je urejen v 23. in 24. členu ZKZ, se pravi da pri upravni enoti da ponudbo, torej predlog za sklenitev prodajne pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se s sprejemom ponudbe lahko sklene pogodba (31. in 32. člen ZOR). V 21. členu pa ZKZ v prvem odstavku določa, da lahko uveljavljajo prednostno pravico za nakup prednostni upravičenci in šele, če nihče od njih ne uveljavlja prednostne pravice, potem lahko lastnik proda ponujeno nepremičnino tudi drugim kupcem, ki so sprejeli ponudbo.
vračilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč - stvarna pristojnost
Ker v ZKZ ni več dana podlaga, da bi se o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov odločalo v upravnem postopku, je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa, ki sta tako zahtevo zavrgla, pravilna in zakonita.
Kasnejše prenehanje prepovedi prometa zaradi odvzema statusa zaščitene kmetije samo po sebi še ne pomeni, da naj ne bi šlo za ničen posel, vendar pa vse druge v konkretni zadevi ugotovljene dejanske okoliščine utemeljujejo presojo, da sporni del darilne pogodbe ni ničen. Velikost spornega dela zemljišča v razmerju do celote, dejanska neuporaba v kmetijske obdelovalne namene in umestitev tega dela v območje, ki je urejeno z urbanističnim redom, izkazujejo, da sporni del darilne pogodbe ni imel za posledico drobitve zaščitene kmetije in da odsvojitev zato ni vplivala na njeno ekonomsko moč. Kljub kršitvi prisilnega predpisa namen prepovedi ni bil prizadet (prvi odstavek 103. člena ZOR). Tudi strogo razumevanje ničnosti ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. Iste dejanske okoliščine utemeljujejo tudi presojo, da je šlo v konkretnem primeru kvečjemu za prepoved manjšega pomena, vendar pa je bila pogodba izvršena (dejanski razlogi obeh sodišč o sodni overitvi darilne pogodbe in tudi njeni izvedbi v zemljiški knjigi), zaradi česar se ničnost ne more uveljavljati.
Na podlagi 31. člena takrat veljavnega ZKZ je lahko zapustnik kot lastnik zaščitene kmetije podaril prvi toženki, ki je bila njegova hčerka, tako zemljišče, kot bi ji ga smel z oporoko nakloniti v skladu z drugim odstavkom 22. člena takrat še veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 do Ur. l. RS, št. 76/94 - odl. US RS). Takratni obstoj pogojev iz zadnje zakonske določbe je na podlagi že pojasnjenih dejanskih okoliščin prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno presodilo (velikost, dejanska uporaba zemljišča in drugo).
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči
Kmetijsko zemljišč iz sestava zaščitene kmetije se lahko proda le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, kar ugotavlja v upravnem postopku odobritve pravnega posla upravna enota.
ZDen člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč člen 60.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - kmetijska zemljišča - prodajna pogodba - arondacija - upravna pristojnost
Pogodba o prehodu nepremičnine v državno last, sklenjena po uvedbi arondacije, ima le naravo sporazuma po 60. členu Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59) in ne predstavlja samostojnega pravnega posla, ki bi morda terjal uporabo 5. člena ZDen.
ZKZ-B člen 5, 23, 23/1-1. ZKZ (1996) člen 21, 21/1-1.ZustS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - solastnik - uporaba noveliranega zakona
Ker tudi ZKZ-B, ki je bil izdan po tem, ko je Ustavno sodišče RS razveljavilo III. poglavje ZKZ/96, obravnavana zadeva pa se je začela obravnavati po ZKZ/96, daje prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, je vrhovno sodišče na podlagi ZKZ-B pritrdilo odločitvi prvostopnega sodišča, čeprav je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na ZKZ/96.
ZKZ člen 17-25, 24, 24/1.ZUstS člen 44. ZKZ-B člen 1, 21, 21/1. ZUS člen 50, 50/2,77, 77/2-1, 77/2-3.
promet s kmetijskimi zemljišči - sprejem ponudbe - obvestitev prodajalca in upravne enote - odločba Ustavnega sodišča
Če Ustavno sodišče razveljavi zakon ali posamezne njegove določbe, se razveljavljeni zakon ne sme uporabljati v nepravnomočno končanih postopkih, začetih pred razveljavitvijo. Vrhovno sodišče je presodilo zakonitost odločitve v obravnavanem primeru glede na noveliran in z odločbo Ustavnega sodišča usklajen ZKZ. Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče, sklenjena med prodajalcem in kupcem, v odprtem roku za sprejem ponudba nadomesti pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo mora potencialni kupec poslati priporočeno s povratnico prodajalcu, če so za odobritev tega pravnega posla izpolnjeni drugi z ZKZ predpisani pogoji.
določitev zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnica je v postopku ves čas ugovarjala, da sporna zemljišča ne sestavljajo skupaj eno gospodarsko enoto. Ker tožena stranka tožničinih ugovorov ni dovolj presodila, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUS člen 26, 34, 34/1-3, 68, 73.ZKZ člen 26, 27, 27/2, 28.ZSKZ člen 2, 4, 9.
zakup kmetijskih zemljišč - obveznosti in pravice zakupnika - varstvo pravic - stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Obveznosti in pravice zakupodajalca in zakupnika so posebej urejene v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja (2. odstavek 27. člena ZKZ), zato je varstvo pravic iz civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami zagotovljeno pred sodišči splošne pristojnosti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS08559
ZPP člen 370, 370/3.ZDKG člen 14, 14/1.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do nujnega deleža - vračunanje daril po določbah ZDKG
Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je (kljub drugačni zapustnikovi volji je namreč po tej določbi) dedičem, ki ne dedujejo kmetije, potrebno ne glede na zapustnikovo voljo všteti v denarno vrednost nujnega deleža vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pooblastilo - poslovanje upravnega organa s pooblaščencem - preklic pooblastila
Na podlagi določb 99. člena ZPP, ki po 3. odstavku 61. člena ZUP/86 smiselno veljajo za vprašanja v zvezi s pooblastilom, ki z ZUP/86 niso urejena, na poslovanje upravnega organa s tožnikovo pooblaščenko vpliva zgolj preklic pooblastila in sicer od trenutka, ko je organ o njem obveščen.
zaščitena kmetija - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, če je kljub zahtevi za glavno obravnavo in spornosti bistvene dejanske okoliščine odločilo na seji.
ZUstS člen 44.ZKZ člen 17, 18, 19, 20,21, 22, 32, 24, 25.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Zaradi učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča, s katero je razveljavljen del zakona, na katerega se je skliceval upravni organ druge stopnje, je odpadla tudi pravna podlaga za njegovo odločanje.
arondacija - odločitev o odškodnini v odločbi o arondaciji - obnova postopka - obnovitveni razlog - sodna odločba
Četudi bi se upoštevalo, da sporazuma ni (ker je s sodbo dokazano, da ga prejšnja lastnica ni podpisala), bi arondacijska komisija lahko izdala enako odločbo, saj ta v izreku vsebuje odločitev o odškodnini in obnova, kolikor bi bila dovoljena, ne bi pripeljala do drugačne arondacijske odločbe.
ZUS člen 1, 1/2, 2, 2/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 28, 28/1, 34, 34/1-3, 73.ZPP člen 1.
izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Če akt ni posamičen upravni akt ali drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, sodišče tožbo zoper tak akt zavrže. V tem primeru se ne presoja niti pravilnost postopka sprejemanja takega akta. Če tožnik v tožbi ne navede organa, ki je akt, ki ga želi izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, izdal, ne navede številke in datuma takega akta, v zvezi z njim ne postavi tožbenega zahtevka in akta tožbi ne priloži, se taka tožba, če jo tožnik po pravilnem pozivu sodišča prve stopnje ne dopolni, zavrže.