lovska škoda - škoda na premoženju - odgovornost lovske organizacije - oprostitev odgovornosti
Za presojo odškodninske odgovornosti lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti veljajo splošna pravila o odškodninski odgovornosti (4. odstavek 71. člena zakona o lovstvu). Ob ugotovitvi, da je tožniku nastala škoda na avtomobilu zaradi naleta divjadi, je treba uporabiti določbo 1. odstavka 154. člena ZOR in je dolžna lovska organizacija (ki upravlja lovišče) povrniti škodo, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. V določbi 1. odstavka 154. člena ZOR je tedaj uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode, obenem pa je povzročitelju priznana možnost dokazovanja, da je škoda nastala brez njegove krivde. V procesnem smislu (po 219. členu ZPP) to pomeni, da je toženemu povzročitelju škode v pravdi naloženo trditveno in dokazno breme glede dejstev, zaradi katerih po pravni ureditvi velja, da je škoda nastala brez toženčeve krivde. Na splošno to pomeni, da je pri uzakonjenem načelu domnevne krivde povzročitelja škode predvsem tudi od procesne aktivnosti toženega povzročitelja odvisno, ali mu bo naloženo plačilo odškodnine ali ne. Glede na procesne aktivnosti tožene stranke v obravnavanem primeru in ob upoštevanju njenih ugovorov, ki so bili tekom postopka uveljavljeni, pa ni mogoče pritrditi reviziji, da je tožena stranka tekom postopka dokazala, da za škodo ni kriva. Zakon o lovstvu v 5. členu določa, da upravlja lovska organizacija lovišče na podlagi lovskogospodarskega načrta ter da upravljanje lovišča obsega varstvo in gojitev divjadi, lov in uporabo divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišča. Predvideno je tudi, kakšni ukrepi pridejo v poštev za varstvo in gojitev divjadi. Tožena stranka v tem sporu ni niti zatrjevala niti dokazovala in dokazala (dokazovala je le, da škode ni povzročila divjad in da je, če je do škode res prišlo zaradi naleta divjadi podana izključna odgovornost ali vsaj soodgovornost oškodovanca), da bi storila karkoli, kar bi prispevalo k varstvu divjadi in varnosti prometa na cesti, preko katere divjad prehaja. Tožena stranka niti v reviziji ne zatrjuje, da je predvidela in izvedla ukrepe, ki se po 5. členu zakona štejejo med ukrepe, ki so namenjeni varstvu in gojitvi divjadi. Zato sta odločitvi nižjih sodišč, da je odškodninska odgovornost tožene stranke podana, materialnopravno pravilni, saj toženi stranki, kot povzročitelju škode ni uspelo dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde in s tem izpodbiti v 1. odst. 154. člena ZOR uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode.
ZDRS člen 40, 40/1.ZUP člen 103, 104, 105, 106, 107, 108.
pridobitev državljanstva
Zavrnitev, ker je tožnik zamudil zakonski rok za vložitev prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva (25.12.1991). Ta rok je materialni rok in ga zato ni mogoče podaljševati, niti ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje (103. - 108. člen ZUP).
Oseba, ki je najmanj dve leti stanovala skupaj z imetnikom stanovanjske pravice in živela z njim v ekonomski skupnosti ter tako pridobila status uporabnika stanovanja, s samo naknadno prekinitvijo ekonomske skupnosti še ne izgubi statusa uporabnika stanovanja (prim. tudi sodbo II Ips 14/92).
razvezani zakonec - izselitev - najpotrebnejši prostor
Pojma preselitve ni moč zreducirati zgolj na dejstvo preselitve premičnih stvari iz stanovanja, na katerem ima predlagateljica pravico uporabe. Vprašanje preselitve je povezano s pravnim pojmom (rednega) zadovoljevanja stanovanjskih potreb v dotlej skupnem stanovanju razvezanih zakoncev. Od tega je odvisna pravica do najpotrebnejših prostorov ob izselitvi nasprotnega udeleženca. Do takšne stanovanjske zaščite je bil namreč razvezani zakonec, ki ni pridobil oz. obdržal stanovanjske pravice oz. pravice uporabe, po 4. odst. 17. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih (v nadaljevanju ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 158. čl. Stanovanjskega zakona - Ur. l. RS 18/91-I) ob izselitvi upravičen le, če je živel - redno zadovoljeval stanovanjske potrebe - v dotlej skupnem stanovanju.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina - delna nepreskrbljenost
Presoja delne nepreskrbljenosti za razvezano ženo, ki je stara 40 let, v času trajanja zakonske zveze pa je delala in živela na kmetiji svojega bivšega moža in njegove sedaj pokojne matere.
Ugoditev, ker tožena stranka ni razčistila okoliščine v zvezi z zakonsko obveznostjo stanodajalca o prijavi začasnega prebivališča tožnika v uradnih prostorih stanodajalca.
Zatrjevano neuspelo komuniciranje med takratnim odvetnikom tožeče stranke in tožnikoma tudi po presoji revizijskega sodišča ni opravičljiv razlog (1. odst. 117. čl. ZPP), zaradi katerega bi tožeče stranke ne doletele posledice preteka pritožbenega roka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje je moč povzeti, da je tožnik tožencu oddal v svoji enodružinski stanovanjski hiši najprej eno sobo, nato pa še eno sobo ob souporabi skupnih prostorov. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev, ki jih v reviziji ni moč izpodbijati (3. odst. 385. čl. ZPP), pa ni moč sklepati, da naj bi bil predmet oddaje po pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama 7.12.1987 in poimenovani kot podstanovalska pogodba, stanovanje (1. odst. 4. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih - v nadaljevanju ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 158. čl. Stanovanjskega zakona - UR.l. RS 18/91-I).
O vzpostavitvi lastninske pravice neposredno v korist pravnih naslednikov prejšnjega lastnika, ki niso denacionalizacijski upravičenci, ni mogoče odločiti v upravnem postopku po zakonu o denacionalizaciji.
ZPP (1977) člen 217, 217/3, 354, 354/2-9, 354/2-7, 385, 385/1-1.
mirovanje postopka - izdaja odločbe brez glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - domneva umika tožbe
Sklep o tem, da se zaradi poteka mirovanja tožba šteje za umaknjeno, je lahko izdalo sodišče brez obravnave.
Tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje izdalo odločbo brez obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti, v revizijskem postopku ne bi bilo mogoče z uspehom uveljavljati absolutne bistvene kršitve iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
V primerih, ko imetnik stanovanjske pravice preneha uporabljati stanovanje in več kot šest mesecev v njem ne stanuje ali če stanovanje v celoti odda podstanovalcem, stanovanjsko razmerje res preneha (58. člen ZSR), vendar pa sodišče to lahko upošteva le ob ustreznem tožbenem zahtevku stanodajalca. V sporu med imetnikom stanovanjske pravice in podstanovalcem, za tak spor pa v obravnavanem primeru gre, pa lahko sodišče razsodi samo na podlagi njunega medsebojnega dogovora.
negmotna škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
"Duševne bolečine" kot reakcijo na škodni dogodek, ki so pri oškodovanki bile prisotne med zdravljenjem, je ne glede na oblikovanost tožbenega zahtevka mogoče opredeliti le v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem (200. čl. ZOR).
revizija - dovoljenost - nedovoljeni revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna ali dejanska vprašanja
Ne gre za (formalno uveljavljani) revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, temveč za vprašanje novih dejstev, če se v reviziji zatrjuje nova dejanska podlaga za priposestvovanje (tožba - kupna pogodba za nepremičnino, revizija - agrarna reforma in tej sledeča posest).
revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - postopek v gospodarskih sporih
Najemna pogodba za poslovne prostore, v katerih tožena stranka opravlja gospodarsko dejavnost, se nanaša na medsebojna gospodarska razmerja med pravdnima strankama. Spor o tem je gospodarski spor.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otrok - preživnina - spremenjene okoliščine
Določbe 5. odstavka 132. člena ZZZDR o novi določitvi preživnine zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče uporabiti zgolj ob upoštevanju sprememb na eni strani in iztrgano iz sklopa okoliščin, ki sicer opredeljujejo višino preživnine.