pravno nasledstvo države RS za odškodninske obveznosti - renta
V času, ko je bila tožnica poškodovana, je bila zvezna vojska, katere vojak je bil povzročitelj, tudi vojska tedanje SR Slovenije, ki je bila na ozemlju sedaj R Slovenije legalno in v konkretnem primeru z namenom varovanja vojaškega objekta v mirnodobnem času. Tožnica pa je bila v času škode in je tudi po osamosvojitvi oseba s stalnim prebivališčem na ozemlju, ki je sedaj ozemlje R Slovenije. Gre torej za nastalo odškodninsko obveznost bivše države v omenjenih okoliščinah, ki pa še ni plačana, saj ima tožnica pravico do rente in to tudi v trenutku, ko vprašanje pravnega nasledstva države SFRJ mednarodnopravno še ni rešeno.
Država kot stranka se ne more sklicevati, da je prevzela le tiste obveznosti bivše države, ki jih je že uredil zakonodajalec z odlokom. V tem razmerju država ne nastopa kot subjekt mednarodnega javnega prava, ampak nastopa kot udeleženka civilnopravnega razmerja, v katerem mora tudi sama kot stranka tega razmerja spoštovati načela pravne države. V nasprotju s temi načeli bi bila drugačna razlaga določb 9. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
ZP člen 181, 181/1, 181/2, 181/6, 182, 182/1, 252, 252/2.ZKP člen 123, 123/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb zakona o prekrških - pritožba - rok za pritožbo - odločanje organa druge stopnje
Pravica obdolženca do pritožbe v postopku o prekršku je prekršena, če organ druge stopnje odloči o pritožbah še pred potekom pritožbenega roka, ki gre obdolžencu po 1. odstavku 182. člena zakona o prekrških.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - ravnanje javnega tožilca v predhodnem kazenskem postopku
Dopis javnega tožilca iz 2. odstavka 153. člena ZKP predstavlja njegovo dejanje v predhodnem kazenskem postopku, ki pa nima značaja procesnega dejanja, ki bi po določbi 3. odstavka 96. člena KZ SFRJ pretrgalo zastaranje kazenskega pregona.
ZKP člen 416, 422, 422/1, 420, 420/2. Uredba o vojaških sodiščih člen 13, 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - beneficium cohaesionis - članstvo v Kulturbundu - gospodarska kolaboracija z okupatorjem
1. Sam vstop v veleizdajniško organizacijo (Kulturbund) brez kakršnekoli druge aktivnosti ni kaznivo dejanje po 13. členu uredbe o vojaških sodiščih.
2. Po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih je bila kazniva tudi gospodarska kolaboracija, zato je obsojenec s tem, da je za okupatorja opravljal gradbena dela, ki so imela gospodarski in vojaški pomen zanj, kar je natančno opisano v obrazložitvi sodbe, storil to kaznivo dejanje.
prenehanje stanovanjskega razmerja - prenehanje službe v vojski - lastna izjava
Ker je revidentu, upoštevaje zapisane dejanske ugotovitve, služba v JLA prenehala 31.3.1991, je po presoji revizijskega sodišča v obravnavanem tožbenem zahtevku zatrjevani odpovedni razlog - prenehanje službe v JLA na lastno zahtevo - podan ter sta odločitvi sodišča prve in druge stopnje materialnopravno pravilni (1. in 2. čl. Zakona o spremembi Zakona o sredstvih in financiranju JLA). Revidentovo zatrjevanje, da mu služba v JLA ni prenehala, ker da je bil zaposlen v ustanovi JLA Zmaj (v reviziji sicer zatrjuje, da je bil v tej ustanovi zaposlen ob vložitvi tožbe, kar pa je v nasprotju z njegovimi trditvami pred sodiščem prve stopnje in s podatki v spisu, iz katerih izhaja, da je tam službo nastopil 22.5.1990), se tako izkaže za pravno nerelevantno.
Ker je vrhovno sodišče v isti zadevi v zahtevi javnega tožilca za varstvo zakonitosti izpodbijano pravnomočno odločbo organa druge stopnje spremenilo tako, da je postopek za prekršek zoper kaznovanega ustavilo, je šteti, da v tej zadevi ne obstoji več taka odločba, ki jo je moč izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo na podlagi 203. člena zakona o prekrških.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Ni mogoče ugoditi zahtevku za zvišanje preživnine, če bi moral preživninski zavezanec pri plačevanju višje preživnine zaradi slabega zdravstvenega stanja iskati pomoč pri socialnem skrbstvu, da bi si zagotovil primerno pomoč in oskrbo doma ali v domu za stare.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - solastnina
Zavrnitev primarnega zahtevka temelji na dejstvu, da ni dokazan obstoj take skupnosti, ki bi imela od uveljavitve Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) dalje za posledico nastajanje skupnega premoženja.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje tožnica tudi ni dokazala, da bi nastajalo solastno premoženje na podlagi sporazumnega skupnega pridobivanja ali na kakšen drug zakonit način, tako da bi imela tožnica solastni delež na nepremičnih stvareh in premičnih stvareh oz. da bi lahko zahtevala povračilo svoje polovice vlaganj. Za uporabo 23. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na katerega se sklicuje tožnica v reviziji, ob vseh ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera ni pogojev.
Ker je bilo v pravdnem postopku s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da predlagateljica v stanovanju nima statusa uporabnika, je bil njen predlog v nepravdnem postopku utemeljeno zavrnjen. Po 20. členu ZSR lahko utemeljeno zahteva, da se ga določi za imetnika stanovanjske pravice le tisti, ki je uporabnik stanovanja.
lokacijsko dovoljenje - dokaz o pravici razpolaganja
V zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini je dokaz o obstoju pravice razpolaganja po 53. členu ZUNDPP, če je nameravana gradnja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.
ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 123, 123/1.ZG člen 76.
postopek za delitev stvari v solastnini - če fizična delitev stvari ni mogoča - prepoved delitve gozdne parcele
Delitev gozdne parcele kot katastrske enote je prepovedana po 76. členu zakona o gozdovih (Ur.l. SRS 18/85-24/89). Med primere, ko fizična delitev solastne stvari ni mogoča, je treba šteti tudi primere, ko je fizična delitev stvari nemogoča zaradi pravnih razlogov. Neupoštevanje prepovedi delitve gozdne parcele pri fizični delitvi kmetije pomeni tudi zmotno uporabo določb 122. in 123. člena ZNP.
ZDRS člen 14, 40/1, 40/4.ZZZDR člen 114.ZUP člen 209, 209/2.
pridobitev državljanstva
1./ Zavrnitev v delu, ki se nanaša na tožnika, ker tožnik ne živi v Republiki Sloveniji.
2./ Ugoditev v delu, ki se nanaša na nedl. tožnikovega otroka, ker je tožena stranka v zvezi z neugoditvijo tožnikove vloge za njegovo nedl. hčerko kršila določbo 209/2 člena ZUP o obrazložitvi odločbe in ker ni ugotovila dejanskega stanja o morebitnih podanih zakonskih pogojih za pridobitev državljanstva na prošnjo obeh ali enega od staršev (matere).