postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - dokazna ocena - pravica do izjave pred sodiščem - neprerekane navedbe - priznana dejstva
Navedbe toženca, da mu prvostopenjsko sodišče ni dalo možnosti obravnavanja dejstev, ki so podlaga sodbe prvostopenjskega sodišča, ne držijo. Prvostopenjsko sodišče je v skladu z napotkom iz 7. člena ZPP omogočilo tožencu, da navaja vsa dejstva, na katera opira svoje ugovore, in prav tako predlaga dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Da je bil toženec seznanjen o svojih pravicah in načinu njihovega uveljavljanja, je razvidno iz poziva tožencu, naj odgovori na tožbo, pozneje pa iz poziva, naj odgovori na vlogo tožnika. Nenazadnje pa je bila ta možnost tožencu dana na glavni obravnavi, kjer je sodišče toženca zaslišalo.
posestno varstvo - motenje soposesti - motilno dejanje - postavitev ograje - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dotedanji način izvrševanja posesti
Postavitev žične ograje, ki se lahko sname in ponovno namesti na služnostni poti, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posestnega varstva.
sodno varstvo posesti - motenjska tožba - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posestno varstvo soposestnika - dotedanji način izvrševanja posesti - zadnja mirna posest - zamenjava ključavnice - sklep o stroških postopka - letalski prevoz - povrnitev stroškov prevoza
Glede na to, da je toženka z menjavo ključavnice na vhodnih vratih spremenila dotedanji način izvrševanja posesti, njeno ravnanje predstavlja motilno ravnanje. S tem ni prišlo zgolj do bagatelne spremembe posestnega stanja, saj je bil tožnik z menjavo ključavnice iz posesti stanovanja izključen. Prav tako na navedeno ne vpliva okoliščina, koliko ključev stanovanja sta imeli pravdni stranki. Ekonomski in pravni interes tožnika za vložitev motenjske tožbe je podan.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba noge - poškodba kolena - prelom pogačice - ugotavljanje obsega škodnih posledic - sodni izvedenec - individualizacija in objektivizacija odškodnine
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel raztrganino hrustanca na pogačici v predelu patelofemoralnega sklepa z globoko fisuro in majhnim odluščenjem kot posledico direktnega udarca pri padcu na kamen. Gre za srednje hud primer (prelom oziroma odlom sklepnega hrustanca) po kvalifikaciji po Fisherju.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 14.5000 EUR je ustrezna.
V delu, ko se zahtevani osebi očita, da je vojaku A. A. (ko ga je pretepel), iz pištole v glavo izstrelil en naboj, zaradi česar je ta na kraju umrl, obstaja obligatorni razlog za zavrnitev izročitve iz 7. točke prvega odstavka 8. člena BRSI, saj je bila zahtevana oseba s pravnomočno sodbo Županijskega sodišča v Zagrebu, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške v Zagrebu z dne 10. 1. 2001, za to dejanje, pravno označeno kot prekoračeni silobran pri kaznivem dejanju uboja po prvem odstavku 34. člena KZ RH v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena OKZ RH, že pravnomočno oproščena obtožbe.
ZUP člen 35, 37.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 4, 102, 105.. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 4, 6, 11, 12, 18, 18/1.
službena ocena - izločitev uradne osebe - delovna uspešnost - slovenska vojska
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so edini pristojni za odrejanje načina in organizacije dela, prav tako tudi za nadzor in ocenjevanje izvedbe nalog tožnikovi nadrejeni. O posameznih elementih in kvaliteti tožnikovega dela so tako lahko verodostojno izpovedali zgolj tožnikovi nadrejeni, ki so imeli vpogled v njegovo delo. Iz njihovih izpovedi pa izhaja, da se je tožnik izogibal nalogam, saj ni izvajal svojih rednih nalog v skladišču, da ni bil pripravljen na sodelovanje pri izvajanju nalog saj ni komuniciral ne z nadrejenimi ne s sodelavci in ni bil pripravljen delati v skupini ter je povzročal konflikte s sodelavci. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje so bili predpisani kriteriji ocenjevanja pravilno uporabljeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zagovor - prosto delovno mesto
Tudi v primeru, da bo pri toženi stranki dokončan postopek za zasedbo delovnega mesta, na katerem je delo opravljal tožnik, in bo to delovno mesto zasedel drug delavec, to glede na zakonsko predvidene možnosti odločitve v sporih o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da bo tožnikova uveljavitev terjatve v tem individualnem delovnem sporu onemogočena. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bilo s predlagano začasno odredbo, s katero bi se toženi stranki vse do pravnomočnega zaključka tega postopka preprečila zasedba delovnega mesta, v predmetni zadevi prekomerno poseženo v pravico tožene stranke do samostojnega sprejemanja odločitev v zvezi s poslovanjem in kadrovanjem.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sklicevanje na sodno prakso - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - stranska denarna kazen - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da posplošeno in nekonkretizirano sklicevanje na sodno prakso v drugih kazenskih zadevah, zgolj na podlagi števila ilegalnih prebežnikov opravljeni primerjavi izrečenih kazenskih sankcij, ni primerna, zadostna in ne more biti temelj oziroma podlaga za odmero kazni v konkretni zadevi. Višina izrečene kazni je vedno odraz ugotovljenih relevatnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi ter obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Iz tega razloga so tudi v zakonu kazni predpisane v razponu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec svojo izbiro o tem, kateremu delavcu bo podal odpoved, legitimno gradi tudi na razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Delodajalec je pri tej izbiri omejen le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je neveljavna redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi bila podana v nasprotju s prepovedjo diskriminacije in povračilnih ukrepov (6. člen ZDR-1).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - odmera sodne takse
Zakon dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen.
popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe - identifikacijski podatki dolžnika
Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
izpolnitev tožbenega zahtevka - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - nepravočasen umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - načelo krivde - zahteva za povrnitev stroškov - odločba brez poprejšnjega obravnavanja
Tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato pogoji, ki utemeljujejo izjemo po prvem odstavku 158. člena ZPP, niso podani.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristransko sojenje
V obravnavani zadevi je namreč vložena zasebna tožba zoper Okrajno sodišče v Mariboru in zoper okrajnega sodnika A.A. Te okoliščine pa bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o zasebni tožbi zasebnega tožilca M.R.
regres za letni dopust - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma
Pritožbene navedbe v zvezi z dogajanjem pri toženi stranki, ki je privedlo do sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, za odločitev niso pravno pomembne, saj ne vplivajo na tožnikovo upravičenost do vtoževanih terjatev (plačila sorazmernega dela regresa in dnevnic).
odpoved pravici - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati. S pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033133
OZ člen 275, 981, 981/3, 984, 984/2, 984/3, 988. ZD člen 142, 142/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
pogodba o življenjskem zavarovanju - upravičenec do zavarovalnine - pogodba v korist tretjega - zavarovalna pogodba v korist tretjega - izplačilo zavarovalne vsote - nastop zavarovalnega primera - smrt sklenitelja zavarovanja - odpoved dedovanju - dedovanje - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedič - poplačilo kredita - pripoznava obveznosti - zakonita subrogacija - sprememba vrednosti točke
Upravičenci pridobijo pravico do zavarovalnine neposredno na podlagi sklenjene pogodbe ob nastopu zavarovalnega primera (smrti zavarovalca) in ne kot dediči iz zapuščine; zavarovanje v korist tretjega pomeni pogodbo, katere dospelost je odložena do trenutka smrti pogodbene stranke, zaradi česar ne govorimo o dedovanju/dediščini.
Dolžnik lahko pripozna zgolj obstoječo (in torej ne neobstoječe, kot to glede tožnice velja v konkretnem primeru) obveznost, pripoznava (po določbah OZ) pa ima učinke zgolj glede morebitnega (pretrganja) zastaranja.
Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Nanj torej po samem zakonu (brez posebnega pravnega akta, s katerim bi jih dedič prevzel) preidejo tudi vse zapustnikove obveznosti/dolgovi (izjema so le tiste, ki s smrtjo zapustnika ugasnejo).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036406
ZDR-1 člen 6, 7, 7/4.. ZDR člen 6a.. ZDPra člen 4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - neenaka obravnava - diskriminacija
Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila delitev zadev med tožnico in druge državne pravobranilce izvedena na podlagi pravil, ki so temeljila na Državnopravobranilskem redu, in ki so bila enaka za vse državne pravobranilce. Delitev se je izvedla po vrstnem redu prispelih zadev, glede na vrsto zadeve in ob upoštevanju šifranta državnih pravobranilcev. Do odstopanj je prihajalo, če so državni pravobranilci predhodno že obravnavali zadevo, če so imeli posamezni državni pravobranilci ustavljen pripad ali če je bila z odredbo generalnega državnega pravobranilca določena zadeva dodeljena določenemu državnemu pravobranilcu ali več njim. Bistveno je, da tožena stranka tožnici spisov ni dodeljevala mimo vzpostavljenih pravil in drugače, kot je veljalo za druge državne pravobranilce, z namenom doseči večjo obremenjenost tožnice.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnica v delo prejemala težje spise. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da na vpisniku pri dodeljevanju zadev tožnici niso imeli nobenih navodil. Sodišče v izvedenih dokazih ni imelo podlage za ugotovitev, da se je želelo tožnico dodatno obremeniti s težjimi spisi, tudi ne z odredbami generalnega državnega pravobranilca o predodeljevanju zadev.
Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnice glede pravil za dodeljevanje zveznih spisov. Med seboj povezane spise je generalni državni pravobranilec lahko dodelil enemu ali več državnim pravobranilcem. Gre za odraz organizacije dela, ki ne more predstavljati trpinčenja tožnice. To, da je včasih prihajalo do odstopa od tega pravila, ni bilo posledica šikaniranja tožnice, ampak pomanjkljivega beleženja ključnih besed pri posameznih zadevah v vpisniku, o čemer je izpovedala vpisničarka.
Vpogled delodajalca v spis za potrebe zaključevanja spisov, da se preverijo roki oziroma preveri, ali je treba opraviti kakšno drugo procesno dejanje, ne predstavlja nezakonitega nadzora nad delom tožnice, ampak zgolj zagotavljanje tekočega dela.
Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da na trpinčenje kažejo odredbe o pregledu tožničinih spisov in njihovem zaključku. Sodišče je ugotovilo, da je pred tem tožnica vodjo oddelka obvestila, da je preobremenjena, da ima preveč svojih spisov, poleg tega mora še nadomeščati dlje časa odsotnega sodelavca. Vodja je zato sodelavcu poslala elektronsko sporočilo, s katerim ga je obvestila o zatrjevani preobremenjenosti tožnice in o tem, da ima več nezaključenih zadev, čeprav jo je že spomladi 2011 prosila, da spise zaključi. Izdajo odredbe je vodja predlagala zaradi pridobitve transparentnih podatkov o obremenjenosti tožnice. V teh okoliščinah je sodišče pravilno menilo, da so se pregledali spisi zato, da bi se zagotovilo pravočasno delo tožene stranke. Izjava državne pravobranilke ob tem, ko je pregledovala spise, kaj vse ni narejeno, tudi če bi se nanašala zgolj na tožničino delo, ni bila nedopustna. Šlo je le za izražanje objektivnega dejstva o obsegu (ne)opravljenega dela. Sicer pa je, zaslišana kot priča, zanikala, da bi se na tožnico drla. Nenazadnje je do pregleda spisov prišlo ravno v posledici tožničine prošnje po razbremenitvi. V tej zvezi ni pomembno, ali je bila tožnica zaradi opisanega razburjena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da imenovanje tožnice ''politična'' ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu. Na podlagi izpovedi prič je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je izraz ''političen/politična'' nanašal na način imenovanja na funkcijo državnega pravobranilca, kadar so bili imenovani na predlog ministra mimo seznama najustreznejših kandidatov, sestavljenega s strani generalnega državnega pravobranilca. Tako so imenovali ne le tožnico, ampak tudi nekatere druge državne pravobranilce.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - ustna obravnava - kontradiktoren postopek - možnosti za pripravo obrambe - pritožbeni rok
Toženkino nasprotovanje vsebini drugega odstavka 454. člena ZPP z zatrjevanjem, da bi bilo treba izvesti narok, tudi če stranka zahteve v takem primeru ne poda, tako ni utemeljeno. Stranka mora narok v tem primeru izrecno zahtevati, česar pa toženka ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034707
OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/2, 39, 39/4, 86, 86/1, 112, 112/1, 112/2, 372. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/2. ZVPot člen 1, 1/3, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1. ZPP člen 274, 274/1, 343. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZBS-1 člen 4, 11, 12.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - causa credendi - prosto urejanje pogodbenih razmerij - varstvo potrošnikov - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - enaka vrednost vzajemnih dajatev - razveza pogodbe - dokazna ocena - pacta sunt servanda - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne more biti odvisna od zainteresiranosti (sodelovanja) potrošnika. Banka je namreč dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika (torej celo, če bi kreditojemalec že sam imel višjo raven strokovnega znanja).
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PREKRŠKI
VSL00035086
ZDR-1 člen 134, 134/2, 135, 217, 217/1, 217/1-27, 217/2, 217/4. ZPIZ-2 člen 134a, 134a/6, 134a/7. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-1, 62a/1-2, 65, 65/2, 65/3.
odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - zahteva za sodno varstvo - pravna opredelitev prekrška - sprememba pravne kvalifikacije - pristojni prekrškovni organ - odprava odločbe o prekršku
Iz opisov prekrškov v izreku odločbe o prekršku izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2. Iz izreka odločbe o prekršku namreč ne izhaja le dejstvo, da pravna oseba (delodajalec) za zaposlenega delavca ni izplačala plače za posamezen mesec, temveč je v izreku navedeno še, da pravna oseba posledično (ker predhodno ni izplačala plače) za navedene mesece ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega delavca, kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora.
Ker delodajalec stori prekršek po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, če ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravilno navedel, da sta storilca kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1.