S spremembo tožbe (tako tožbenega temelja kot tudi tožbenega predloga), je tožnik postavil nov zahtevek namesto prvotnega. V tem procesnem razpolaganju je bil dejansko vključen umik tožbe glede prvotno postavljenega zahtevka za vrnitev plačane kupnine zaradi razveze pogodbe. Terjatev na vračilo plačane kupnine, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena, je posledično v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, saj je upnik zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njeno uveljavitev. Zaradi navedenega je prenehalo tudi njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.
dokazna ocena izpovedbe prič - nejasna določila pogodbe - varstvo šibkejše stranke - razlaga določil pogodbe - čas trajanja pogodbe - poslovni namen pogodbe
Tožeča stranka je družinsko podjetje, ki toženi stranki ne more biti enakovredna niti s stališča kadrovske strukture zaposlenih v obeh podjetjih, saj kadrovska struktura tožnice obsega zgolj tehnični in administrativni kader, kot je ob zaslišanju pojasnila zakonita zastopnica tožeče stranke. Teh zaključkov pritožba ne napada, nasprotno, smiselno jim celo pritrjuje. Pritožbeno sodišče se zato strinja s prvostopenjskim sodiščem, da je tožena stranka močnejša stranka pogodbenega razmerja. To je tudi eden od argumentov sodišča prve stopnje za uporabo 83. člena OZ.
Sodišče se je pri razlagi dogovora tudi pravilno oprlo na določbo 83. člena OZ, ki predstavlja obvezno razlagalno pravilo za razlago nejasnih pogodbenih določil. Pritožnica ne napada ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je sama pripravila besedilo dogovora o poslovnem sodelovanju, ki ga je sklenila s tremi družbami kot podizvajalci. Nihče ne trdi, kar poudarja pritožnica, da tožeča stranka ni bila prisiljena v sklenitev dogovora. Glede na vse okoliščine primera pa je treba nejasna določila Dogovora razlagati v korist šibkejše pogodbene stranke.
ZUstS člen 58. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/4, 14/4-2, 231. ZS člen 2, 2/2.
davčni dolg - davčna izvršba - insolventnost dolžnika - domneva o insolventnosti dolžnika - aktivna legitimacija upnika za predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija predlagatelja - začetek stečajnega postopka - ustavna pritožba
Izjemoma določba 58. člena ZUstS dopušča, da če je ustavna pritožba sprejeta, lahko senat ali ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pritožnika nista zatrjevala niti izkazala, da je Ustavno sodišče zadržalo izvršitev sporne davčne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034822
OZ člen 101, 635, 635/1, 635/2. ZPP člen 153, 153/3, 252.
jamčevalni zahtevek - zahtevek na znižanje kupnine - pravica kupca odpraviti napake na stroške prodajalca - skrite stvarne napake - očitne stvarne napake - (ne)pravočasnost grajanja napak - rok za sodno uveljavljanje pravic - sodno uveljavljanje odprave napak - ugovor neizpolnjene pogodbe - deljiva obveznost - prisotnost izvedenca na glavni obravnavi - manjkajoči predujem
Bistvo ugovora po drugem odstavku 635. člena OZ ni v tem, da bi moral naročnik izbrati enega od jamčevalnih zahtevkov (tega zaradi poteka roka tako ali tako več ne more opraviti), temveč v njegovi ugovorni tezi, da zaradi stanja stvari (in slabo opravljenega dela) izvajalec ni materialnopravno upravičen do plačila (ali pa vsaj ne do celotnega plačila).
ZPP člen 17, 17/2, 18. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-1a, 7-1b, 25, 25/1, 25/1-a, 25-1b.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve - dogovor o pristojnosti sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - splošni pogoji pogodbe - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW)
Pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma je izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. Iz zadeve Estasis Salotti izhaja še, da morajo biti v tovrstnih situacijah Splošni pogoji poslovanja zainteresirani stranki tudi dejansko sporočeni.
Uredba Bruselj I bis (kot že prej tudi BU) za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) prvega odstavka 7. člena (prej pododstavek (b) prvega odstavka 5. člena BU) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari.
Sodišče na pristojnost po 18. členu ZPP pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti in jo preizkusi na podlagi vseh podatkov, ki so mu na voljo, na podlagi navedb tožeče stranke v tožbi, na podlagi dejstev tožene stranke iz odgovora na tožbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035925
SPZ člen 67. OZ člen 190, 194, 199, 312. ZPP člen 324, 324/3.
skupno upravljanje stvari v solastnini - sanitarna sečnja - neupravičena obogatitev - prejeta kupnina - prodaja lesa - povrnitev stroškov - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialni pobot - izvenpravdni pobot - poslovodstvo brez naročila - konkludentno ravnanje
Čeprav pravna teorija ni naklonjena sočasnosti obeh pobotnih ugovorov (materialnopravnega in procesnega), ju sodna praksa dopušča.
S tem, ko je svojo nasprotno terjatev uveljavljala v obliki materialnopravnega pobota, ki se lahko uveljavlja le brezpogojno, je tožena stranka konkludentno priznala terjatev tožeče stranke.
Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve.
Navedeno pomeni, da v takšnih zadevah tožeče stranke, iz razloga okrnjenosti dejanske in v precejšnji meri tudi pravne podlage zahtevka (pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in pri predlogu za izdajo plačilnega naloga), lahko podlago zahtevka povsem opredelijo šele v prvi pripravljalni vlogi. Ker je v konkretni zadevi tožnica storila le predmetno (dopolnila dejansko stanje in opredelila alternativne pravne podlage), ob tem pa ostala v okviru istega zahtevka s pripadki in v okviru istega historičnega dogodka (v okviru sporne pogodbe in plačilu stroškov za njeno izpolnjevanje), do spremembe tožbe ni prišlo. Sodišče prve stopnje torej ni bilo dolžno odločiti o spremembi tožbe, saj spremembe ni bilo, ker tvorita tožbo, na zgoraj opisani način, šele skupaj predlog za izdajo plačilnega naloga in prva pripravljalna vloga.
Toženka neutemeljeno izraža stališče, da bi moralo biti sodišče, v čigar domeno sodi izvajanje dokazov (sem spada tudi odločanje o načinu izvedbe dokaza), vezano na s strani stranke predlagani način za izvedbo dokaza.
Da so ratificirane mednarodne pogodbe hierarhično višji pravni akt kot ZPP, ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje, ki deluje po slovenskem procesnem pravu, lahko preprosto spregledalo določbi 217. in 259. člena ZPP oziroma ju razlagalo na način, ki je manj obremenjujoč le za eno izmed pravdnih strank, ne pa tudi za nasprotno stranko, in ki nenazadnje niti ne bi prispeval k načelu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Še posebej pa ne na način, ki je očitno samo bolj pogodu pričam ene izmed pravdnih strank.
Nosilni razlog za utemeljitev toženkine odškodninske odgovornosti pa niti ni le v zgoraj izpostavljenem projektu čezmejnega sodelovanja s Črno Goro, temveč tudi v drugih številnih pogodbenih kršitvah toženke, ki so povsem izničile možnost izvedbe pogodbe (glej predvsem 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in tudi ostale, pri čemer gre predvsem za prekinitev komunikacije, neobveščanje in na koncu še izjavo toženke, da nimajo več potrebe po sodelovanju).
gospodarski spor majhne vrednosti - očitna pisna pomota - popravni sklep - prekoračitev tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - nedovoljen pritožbeni razlog
Sodišče je storilo očitno pomoto pri vpisu vtoževanega zneska v izrek, kar je razvidno tako iz uvoda sodne odločbe kot iz same obrazložitve, kjer je sodišče večkrat zapisalo pravilni znesek 1.683,60 EUR, medtem ko zneska 1.756,00 EUR v izpodbijani sodbi ni. Da je šlo za očitno pisno pomoto, ki jo je sodišče prve stopnje popravilo s popravnim sklepom, kot to dopušča določba 328. člena ZPP, je konkludentno priznala tudi tožena stranka, saj se zoper navedeni sklep, s katerim je sodišče izpodbijano sodbo popravilo, ni pritožila.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - plačilo odškodnine - odločba, izdana v upravnem postopku - delno plačilo odškodnine za strah - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - vzročna zveza - dokazovanje - dokaz z izvedencem medicinske stroke - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - dokaz z izvedencem finančne stroke - trditveno in dokazno breme - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - obseg in višina škode
Zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedencev medicinske in finančne stroke je pravilna, saj dokazni predlog ni bil substanciran v zadostni meri, tožnikova trditvena podlaga o konkretni škodi in posledicah izbrisa, ki naj bi jih ugotavljala izvedenca, pa je bila presplošna in pomanjkljiva. Tožnik je dokazovanje z izvedencema predlagal z namenom ugotovitve obsega in zlasti višine vtoževane škode, kar pride v poštev le ob izkazanem temelju odškodninske odgovornosti. Ta v konkretnem primeru ni podan. Ker je tožbeni zahtevek zavrnjen že po temelju, ni pogojev za presojanje višine zahtevka in izvajanje s tem povezanih dokazov. Glede vtoževane nepremoženjske škode iz naslova strahu, ki jo je sodišče prve stopnje tožniku priznalo in ocenilo na 4.000 EUR, pa tožnik pravilnosti te odločitve ne izpodbija.
Neutemljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk zahtevane odškodnine. Glavnina obrazložitve izpodbijane sodbe je namenjena ravno presoji vsake posamezne vtoževane škode. Sodišče prve stopnje se je tako opredelilo glede tožnikove nezmožnosti zaposlitve v času izbrisa, njegovega izvrševanja kaznivih dejanj, materialne škode zaradi plačevanja zdravnika in zdravil, nezmožnosti koriščenja socialnih transferjev, telesnih in duševnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjske aktivnosti. Po celoviti presoji vseh okoliščin primera je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati nastanka posamezne zatrjevane škode, ali vzročne zveze med nastalo škodo in izbrisom iz registra prebivalstva. Delno mu je priznalo zgolj škodo iz naslova strahu (ki se zaradi drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP na koncu sicer ni izrazila v delni ugoditvi zahtevku), kar pa tožnik v pritožbi popolnoma prezre. S presojo sodišča prve stopnje, ki je tudi dokazno podprta, se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
OZ člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 18, 46, 50. ZUreP-1 člen 31, 43.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - planski akt občine - hierarhija pravnih aktov - prostorski akti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Od tistega, ki se ukvarja s poslovanjem z nepremičninami, še zlasti z gradnjo nepremičnin, je nedvomno pričakovati , da morajo pri svoji poklicni dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih in po običajih, ki veljajo za to poklicno dejavnost (skrbnost dobrega strokovnjaka) (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Med pravila in običaje pa nedvomno sodi poznavanje hierarhije planskih dokumentov in zlasti poznavanje njihove vsebine. Planski dokumenti so predpisi in nepoznavanje predpisov nikogar ne opravičuje in mora nositi posledice svojih opustitev.
Pravdni stranki sta v zavarovalni pogodbi, katere del so postali tudi Splošni pogoji, izključili odgovornost zavarovalnice v primeru, ko je ugotovljena kršitev relevantnih predpisov. Kot že pojasnjeno, je obseg zavarovalnega kritja odvisen od višine zavarovalne premije, ne glede na predpis obveznega zavarovanja odgovornosti projektanta pa je, glede na namen določbe 33. člena ZGO-1, dopustna tudi izključitev določenih rizikov. Ne gre torej za a priori izključitev odškodninskih zahtevkov zavarovanca, kot trdi tožeča stranka, temveč je to posledica volje pogodbenih strank ob vstopu v pogodbeno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034562
OZ člen 131, 131/3, 132, 133, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZGO-1 člen 32.
odškodninski tožbeni zahtevek - sestavine tožbe - trditvena podlaga - pravna podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja ali sanacija - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - konkurenca več vzrokov za nastanek škode - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protislovnost razlogov sodne odločbe - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - gradnja kanalizacije - vzdrževanje komunalnega omrežja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - krivda - obseg škode - protipravna škoda - povrnitev škode, ki presega običajne meje - škoda na stanovanjski hiši - stavbna škoda zaradi gradbenih del - razpokanje fasade objekta - statična stabilnost objekta - (ne)zavarovana škodna nevarnost - obseg zavarovalnega kritja - zmanjšanje premoženja - nadomestna gradnja - sanacija objekta
Sodišče prve stopnje je pri obravnavanju tožničinega odškodninskega zahtevka izhajalo iz določila tretjega odstavka 133. člena OZ, ki se nanaša na škodo, nastalo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Tožnica, čeprav se ni izrecno sklicevala na to pravno podlago, je vendarle navedla dovolj dejstev, ki so sodišču omogočila takšno presojo, ne da bi pri tem ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP. Sicer pa sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (tretji odstavek 180. člena ZPP). Navedba pravne podlage tudi ni obvezna sestavina tožbe. Sodišče mora zato dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, presoditi z vseh možnih pravnih vidikov.
Dejstvo, da so gradbena dela po ugotovitvah izvedenca potekala brez nepravilnosti, v skladu s projektom in gradbenim dovoljenjem ter ob upoštevanju pravil gradbene stroke, ni bistveno. Krivda v tem primeru ni predpostavka odškodninske odgovornosti toženk (tretji odstavek 131. člena OZ). Škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, namreč ne izvira iz protipravnega ravnanja. Protipravna je le škoda, ki presega običajne meje.
V konkretnem primeru ni šlo za počasno škodljivo učinkovanje tresenja, značilno za dinamične obremenitve zaradi prometa, pač pa za posamezne tresljaje ob uporabi težke gradbene mehanizacije, ki so povzročili pokanje zidov in odpadanje ometa na tožničini hiši. Obravnavani škodni dogodek zato po presoji pritožbenega sodišča ustreza zavarovani nevarnosti, kot je opredeljena v toženkinih zavarovalnih pogojih.
Po 132. členu OZ je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in (ali) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček). Škodo torej predstavlja razlika v obsegu oškodovančevega premoženja pred škodnim posegom in po njem. Toženke zato upravičeno grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ki ni ugotavljalo stanja objekta pred začetkom gradbenih del, češ da to ne bi bilo smotrno. Po presoji pritožbenega sodišča gre vsekakor za odločilno dejstvo, brez katerega ni mogoče ugotoviti, za koliko se je zmanjšalo tožničino premoženje zaradi spornih gradbenih del.
Če tožničina hiša že pred posegom toženk res ni bila več uporabna, potem toženke za povzročene razpoke ne odgovarjajo, saj te, upoštevaje trditveno podlago tožbe in v sodbi ocenjeno dokazno gradivo, niso zmanjšale tožničinega premoženja. Če pa je tožnica hišo kljub njenemu slabemu stanju še uporabljala, lahko od toženk zahteva le povračilo stroškov za sanacijo razpok, ki so jih povzročila sporna gradbena dela. Te stroške je izvedenec že ocenil, vendar sodišče teh njegovih ugotovitev v sodbi ni povzelo, kar pomeni, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - dokazna ocena - podatek o telefonskih klicih
Uspeha tudi ni priznati pritožbenemu naziranju, da tudi sam izpis telefonskega prometa med obtožencem in T. G. ne potrjuje zaključkov prvega sodišča. V točki 12) izpodbijane sodbe se nahaja natančen povzetek telefonskega prometa med obtoženčevo telefonsko številko in telefonsko številko T. G., nato pa je na podlagi pravilne dokazne ocene obtoženčevega zagovora in izpovedi priče T.G. prvo sodišče prepričljivo obrazložilo, da je v obdobju med 11. 2. 2015 do 11. 3. 2015 med obtoženčevo telefonsko številko in telefonsko številko T. G. bilo osem kontaktov, v nekaterih primerih so bili ti kontakti tudi večkrat zapored in dnevno, bili so kratki in prvi kontakt je bil vsakič vzpostavljen s telefonske številke T. G., kot klicoče številke
Zato zgolj dejstvo, da od 12. 2. 2015 pa do 3. 3. 2015 med obema ni bilo telefonskih kontaktov, takih prepričljivih zaključkov pritožba ne more omajati, saj so od 3. 3. 2015 pa do 11. 3. 2015 bili kontakti med obema pogosti in skoraj dnevni, kar je glede na obtoženčevo odsotnost zaradi dela v tujini tudi povsem logično. Takšen izpis telefonskih klicev pa zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more omajati pravilne dokazne ocene izpovedi T. G. o tem, kolikokrat je drogo v inkriminiranem obdobju pri obtožencu nabavljal, kajti pritožba skuša podkrepiti svojo tezo le s slabim spominom T. G. zaradi preteklega uživanja drog, vendar je v tem delu neutemeljena, saj je njegova izpoved prvo sodišče prepričala, da je drogo na opisan način kupoval oziroma dobil pri obtožencu takrat, ko se je le-ta vračal z dela domov.
ugovor proti odpustu obveznosti - obveščanje upravitelja
Ni upraviteljeva dolžnost, da išče kontakt z dolžnikom, to mora storiti dolžnik sam in upravitelja redno, skladno z zakonskimi roki obveščati tako o spremembi naslova prebivanja (takoj), kot tudi o aktivnem iskanju zaposlitve (mesečno).
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - vožnja pod vplivom alkohola
Neutemeljeno je tudi vztrajanje pri stališču, da zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti nima nobene dokazne vrednosti, ker 107. člen ZPrCP ni usklajen z določbami 1., 55., 57. in 109. člena ZP-1, ki zahteva uporabo ustreznega tehničnega sredstva, med katere elektronski alkotest ne spada. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zakonitost uporabe elektronskega alkotesta izhaja iz prvega in drugega odstavka 107. člena ZPrCP in tako ni nobenega dvoma, da tudi elektronski alkotest kot indikator sodi med tehnična sredstva za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Zatrjevanja o neusklajenosti 107. člena ZPrCP z določbami ZP-1 so tako zgolj plod obdolženčevega napačnega razumevanja predpisov.
ZSKZDČEU-1 člen 196. ZS člen 61. ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1.
dovoljenost pritožbe - predsednik sodišča
Predlog oz. pobudo za priznanje in izvrševanje sodbe o prekršku, ki jo je izdalo pristojno sodišče Republike Slovenije v zadevi o prekršku, se državi članici EU, v kateri naj bo sodba izvršena, posreduje preko Okrajnega sodišča v Celju, pri čemer je predlagatelj oz. pobudnik sodišče, ki je izdalo sodbo o prekršku, da je predlagatelj oz. pobudnik posredovanja v izvrševanje drugi državi članici EU sodišče in ne sodnik, ki je izdal sodbo o prekršku. Pritožbo lahko v imenu sodišča, ki je dalo pobudo za posredovanje v izvrševanje, vloži le njegov zakoniti zastopnik.
Četudi delodajalec sindikata, kot bi ga bil dolžan na podlagi prvega odstavka 86. člena ZDR-1, ne obvesti o postopku odpovedi, to samo po sebi ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP je lahko le dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku, pa ga je stranka pridobila kasneje. Listina - potrdilo o vrsti dela, ki ga je tožnica pridobila s strani toženke, ni takšen dokaz, saj je bila izdana (je nastala) šele po koncu glavne obravnave v prejšnjem postopku. Iz tega razloga sploh ne gre za nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka lahko utemeljen.
ZFPPIPP člen 224, 226, 226/4-5, 226/5, 371, 374, 374/13, 378.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka
Peti odstavek 226. člena ZFPPIPP jasno določa, da se pri razdelitvi stroškov upošteva delež ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. 378. člen ZFPPIPP se uporabi le, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V obravnavani zadevi stečajna masa nikakor ni neznatna in zadošča za stroške stečajnega postopka. Tega določila nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi se to posebej preverjalo za vsako posebno stečajno maso.
Ker je tožena stranka pritožbo umaknila in ker višje sodišče o njej še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe po drugem odstavku 334. člena ZPP dopusten. Višje sodišče zato o pritožbi ne bo odločalo, izdalo pa je ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.