CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034359
OZ člen 59, 59/4, 287, 288, 633, 633/2, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 642, 642/3. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - prevzem dela - odklonitev prevzema - fikcija prevzema - preprečitev - uresničitev pogoja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium - naročnikova obveznost plačila - nerelevanten dokaz - sklepčnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - vračunavanje delne izpolnitve - zavrnitev dokaznega predloga
Nesklepčnost ni podana, če stranka vtožuje manj, kot bi lahko v skladu s pogodbo, na katero se sklicuje.
V kolikor bi tožena stranka delo tožeče stranke smatrala za neuporabno, bi lahko odstopila od pogodbe. Te možnosti ni izkoristila, ampak je tožeči stranki omogočila odpravo napak v smislu, da bo počakala na novo verzijo programske opreme v septembru. S tem je nase prevzela tudi dolžnost, da tožeči stranki omogoči, da napake odpravi oz. dopusti, da ji predstavi novo verzijo. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter načelom venire contra factum proprium bi bilo, če naročnik, ki je podjemniku omogočil odpravo napak izvršenega dela, nato odkloni pregled in prevzem dela, s katerim je podjemnik napake odpravil. Ker se fingira, da je naročnik delo prevzel, če ga brez utemeljenega razloga na podjemnikovo zahtevo ne pregleda in prevzame, je takšno delo treba šteti za ustrezno.
Toženka je v dokaznem postopku uspela dokazati, da je tožnici tveganje najetja kredita v tuji valuti ustrezno predstavila, da ji je enakovredno predstavila tudi kredit v EUR ter da ni dajala prednosti nobenemu kreditu iz svoje ponudbe. Zato je mogoče zaključiti, da je bila tožnici kot povprečni potrošnici omogočena preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita.
Sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima možnosti tehtanja ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče nima zakonske podlage, da bi upoštevalo kakršnekoli okoliščine v zvezi s samim prekrškom ali v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju. Storilec tako zmotno meni, da preklic odložitve izvršitve ni obligatoren in da je treba presojati vse okoliščine primera posebej.
Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Tožnik sploh ni opisal konkretnega življenjskega primera, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost tožencev, ki jo je opredelil v dopolnitvi tožbe na 100.000,00 EUR za prvega in na 150.000,00 EUR in 20.000,00 EUR za drugega in tretjega; ne tožba ne njena dopolnitev nista docela razumljivi, obe skupaj in vsaka zase sta nepopolni in ne ustrezata vlogi, ki bi bila sposobna obravnavanja. V tožbi navaja zgolj to, da naj bi ga prvi toženec 21. 8. 2019 fizično napadel, v dopolnitvi tožbe pa, da so toženci na sodišču lagali in da je bil sam obsojen na 4 in pol leta zapora. Na podlagi tega se tožnikovega tožbenega zahtevka se ne da individualizirati – ni jasno, kakšna oz. katera škoda naj bi mu bila storjena, s čim konkretno, kaj predstavlja zahtevani znesek, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033753
ZSKZDČEU-1 člen 3, 190, 190/1.
vezanost na odločitev tujega organa - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - dejansko stanje prekrška
Pritožbene navedbe, da vozila ni vozil on, da tudi ni in v času storitve prekrška ni bil odgovorna oseba družbe S. d. o. o., temveč je to B. S., ki tudi sprejema pošto in da od začetka leta 2018 v tej družbi ni več aktiven (čeprav je po podatkih iz Poslovnega registra pri AJPES bil do 23. 9. 2019 vpisan kot direktor in tudi sam navaja, da ni več odgovorna oseba od 13. 9. 2019), so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne. To je namreč stvar dejanskega stanja v postopku odločanja o odgovornosti za storjeni prekršek
V tem sporu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva glede sestankov - da se jih je tožnik moral udeležiti, da jih je sklical nadrejeni, da so se na njih izmenjale informacije o nalogah za naslednji dan, ki so bile za pripadnike pomembne, in da so sestanki trajali vsaj 20 minut (ni šlo za kratke, neobvezne in neorganizirane "sestanke", kot prikazuje toženka v pritožbi; kot tudi ni bistveno, da tožnik ni bil tisti, ki je bil zadolžen za prenos informacij). Na podlagi teh dejstev kot tudi ob upoštevanjem priprav za delo naslednjega dne je utemeljeno razsodilo, da toženka tožniku tedenskega počitka kot počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur ni zagotovila (saj na dan, ki je bil previden kot prost, ni bil 24 neprekinjenih ur prost). Zato je zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, kot ga je postavil tožnik, utemeljeno ugodilo.
ZPP člen 158, 158/1, 274, 274/1. ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - izpolnitev zahtevka - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - umik predloga za izvršbo - povod za tožbo - kriterij krivde - kriterij uspeha v postopku - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - zakrivljenost ravnanja - pravovarstveni interes
Materialnopravno izhodišče za presojo stroškovnih zahtevkov pravdnih strank v obravnavani zadevi je v pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Navedeno pravilo izhaja iz položaja, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen pa je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila vložitev tožbe upravičena in toženec izpolni vtoževano obveznost. V takšnem primeru prej navedeno pravilo ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP, ampak se o stroških odloči na podlagi določb 154., 155. in 156. člena ZPP. Če ne gre za položaj, ko toženec sploh ni dal povoda za tožbo, je bila njena vložitev potrebna, saj je tožnik z njo uveljavljal svoj pravovarstveni interes, ki je v izpolnitvi zahtevka, ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja ali pa njegovem preoblikovanju in je obstajal vse do izpolnitve zahtevka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034096
ZPrCP člen 106, 106/3.
vožnja pod vplivom mamil - krvna analiza - pravica do izjave v postopku
Obdolženec tudi v pritožbi priznava, da je prejšnji večer na izrecno prigovarjanje prijateljev poizkusil droge, kakšna je bila količina in ali je čutil kak vpliv drog, pa za ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom drog niti ni pomembno. Glede na rezultat toksikološke preiskave je očitno, da je obdolženec zaužil tudi MDMA, ki pa je v krvi ostal tudi naslednje jutro, njegova prisotnost v krvi obdolženca med vožnjo pa pomeni, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, ne glede na to, ali je pri tem kršil še kakšno drugo določbo ZPrCP ali drugega predpisa, ki ureja varnost cestnega prometa, zaradi česar je neutemeljeno pritožbeno poudarjanje, da je sicer vozil v okviru cestnoprometnih predpisov. Neutemeljeno pa je tudi nestrinjanje z rezultati kromatografske preiskave vzorca krvi, ki ga obdolženec izraža šele v pritožbi. Ker mu je poročilo o toksikološki analizi bilo vročeno 20. 2. 2020, bi nedvomno lahko vsaj na zaslišanju 6. 3. 2020 izrazil svoje nestrinjanje, a iz zagovora ne izhaja, da bi na kakršenkoli način oporekal rezultatom toksikološke analize krvi. V pritožbi izraženo nestrinjanje tako predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj ni z verjetnostjo izkazano, da obdolženec tega ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, hkrati pa gre zgolj za pavšalno nasprotovanje rezultatom analize krvi.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Sodišče prve stopnje je glede na sodno prakso v podobnih primerih pravilno štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
kaznivo dejanje velike tatvine - vlomna tatvina - analiza DNK (DNA) - dokazna vrednost
Na neposrednem zaslišanju je forenzična izvedenka rezultat DNK analize tudi pojasnila s pomočjo šest stopenjske verjetnostne lestvice in ga umestila na peto stopnjo. Slednje pomeni, da rezultat zelo močno podpira predpostavko, da je mešanica sledi izolirana na gumbu vrat trezorja mešanica bioloških sledi obtoženca in še ene neznane osebe.
OZ člen 7, 488, 488/1, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
pravna napaka - pravna napaka prodane stvari - odgovornost prodajalca za pravne napake - jamčevanje za pravne napake pri prodani stvari - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - sankcije za pravne napake - obvestilo o napaki - izguba pravice iz pravne napake - zloraba pravice
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve odgovornosti za pravne napake. V takem primeru je lahko podana kvečjemu odškodninska odgovornost kupca, ne more pa opustitev notifikacijske dolžnosti prodajalca razbremeniti odgovornosti iz naslova pravnih napak.
ZPP člen 139, 139/3, 142, , 142/6, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 144.
zamudna sodba - nadurno delo
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da četudi 144. člen ZDR-1 predvideva pisno odreditev nadurnega dela, to ne pomeni, da delavec za ure, ki jih je opravil preko polnega delovnega časa na podlagi ustne odreditve delodajalca, z njegovim vedenjem ali zaradi narave dela, ne bi bil upravičen do plačila. Kolikor pa pritožba z navedbami, da tožniku delo ni bilo odrejeno oziroma da ga ni zahtevala narava dela, oporeka dejstvom, kot jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje na naroku ni sprejelo nobene odločitve glede druge pripravljalne vloge tožnice, glede te pripravljalne vloge oziroma navedb in dokaznih predlogov, ki jih vsebuje, v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo nobenih razlogov (ali je pripravljalna vloga dopustna, ali so navedbe v njej bistvene, ali so utemeljene, ali so podani razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jim ni ugodilo, saj predlaganih dokazov ni izvedlo). S tem je poseglo v tožničino pravico do izjavljanja, določeno v prvem odstavku 5. člena ZPP, in zagrešilo uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034983
OZ člen 247, 417. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 190.
gradbena pogodba - stvarne napake - procesni pobot - pogodbena kazen - deljena odgovornost - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odstop terjatve med stečajnim postopkom - jamčevalni zahtevek - odstop terjatve med pravdo
Terjatev je bila s strani podizvajalca veljavno odstopljena toženi stranki pred stečajem tožeče stranke. Pogoji za pobot so se izpolnili s trenutkom, ko je bila tožeča stranka obveščena o odstopu terjatve, to pa je bilo z vročitvijo pripravljalne vloge na naroku. Odstopljene terjatve toženi stranki tudi ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v 261. členu namreč določa pobot na podlagi zakona v kolikor obstajata medsebojni terjatvi med stečajnim dolžnikom in posameznim upnikom ob začetku stečajnega postopka. Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja.
Pogodbena kazen olajšuje položaj pogodbi zvesti stranki, saj ji ni treba dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti nasprotne stranke pač pa mora dokazati le, da gre za kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja (v tem primeru zamude) in da vzrok za kršitev obveznosti izvira iz dolžnikove sfere. Zamudo lahko povzroči več vzrokov - npr. tako ravnanja izvajalca kot naročnika. Zato je potrebno ugotoviti ali vzrok za posamezno obdobje zamude izhaja iz sfere izvajalca ali naročnika. Če je vzrok za zamudo tudi v sferi naročnika, se izvajalec ne glede na to ne more razbremeniti plačila pogodbene kazni, v kolikor je tudi sam izvajalec že v zamudi iz vzroka, za katerega sam odgovarja.
krajevna pristojnost - odgovor na tožbo - ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - relativni učinek pogodbe - pristojnost za sospornike - sedež tožene stranke - izbirna krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - solidarni dolžniki - navadni materialni sosporniki - učinek pravdnih dejanj drugih sospornikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru krajevne pristojnosti, ki ga je podala prvo tožena stranka. Drugo tožena stranka takšnega ugovora ni podala, zato s pritožbo ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, saj z njo zasleduje kvečjemu interes prvo tožene stranke.
Posebna krajevna pristojnost za sospornike je elektivna. Tožnik lahko izbira, pri katerem sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno za posameznega sospornika, bo vložil tožbo.
Tožnik lahko vloži tožbo, s katero zajame več tožencev (sospornikov), pri sodišču, ki je krajevno pristojno za enega od njih, kljub temu, da ima morda z drugim tožencem sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti.
obstoj delovnega razmerja - neto - davki - prispevki - obračun plače - delo študentov
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da ima tožnik pravico do bruto plače po določbah ZDR-1 in drugih predpisov. Odločanje o tem je v pristojnosti delovnega sodišča (po določbah prvega odstavka, točka b) 5. člena ZDSS-1. V sodni praksi VSRS do sedaj še ni bila sprejeta nobena odločitev (niti ni bila v zvezi s temi vprašanji dopuščena revizija), iz katere bi izhajalo, da delavec pred delovnim sodiščem ne more uveljavljati pravice do bruto plače oziroma da nima sodnega varstva glede uveljavljanja te pravice, pa tudi iz sodbe VIII Ips 226/2017 (ki se nanaša na odškodnino za premoženjsko škodo, ki jo je tožnik zahteval v višini "obrutenega" neto zneska, pri čemer je bil le neto znesek določen po višini, bruto pa ni bil opredeljen po višini) tak zaključek ne izhaja. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da s tem, ko sodišče v delovnem sporu ugotovi višino bruto plače in delodajalcu naloži obračun bruto plače (in izplačilo plače v neto zneskih, če je tak tožbeni zahtevek postavljen), ne posega v pristojnost davčnih organov, ker s tem ne odloči o višini davkov in prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti za delavca v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - višina denarne odškodnine - cenitev vrednosti nepremičnine
Sodni izvedenec in cenilec I.L. je svoje stališče glede negativnih ekonomskih vplivov za omenjeni parceli pojasnil pisno in ustno na naroku 5. 12. 2019. Zaslišan na naroku je pojasnil, da gre za oceno zemljišča, kot je bilo zatečeno v naravi v času razlastitve in je last razlaščenca ter se ceni kot tako in se pri cenitvi ne more upoštevati bodoče stanje takšnega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033085
OZ člen 111, 111/2, 468, 468/1, 468/1-3. ZPP člen 311.
odstop od pogodbe - dvostranska pogodba - učinki razvezane pogodbe - kupnina - vrnitev kupnine - upoštevanje delnega plačila - stanje ob koncu glavne obravnave - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je bilo pri svoji odločitvi dolžno upoštevati vsa plačila tožene stranke, ki so bila izvršena do zaključka glavne obravnave na prvi stopnji. Kasnejšega plačila tožene stranke, ki ga je tožena stranka izvršila po izdaji in prejemu sodbe sodišča prve stopnje, sodišče prve stopnje ni smelo in ni moglo upoštevati. Bo pa to plačilo dolžna upoštevati tožeča stranka pri izračunu preostanka dolga tožene stranke.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodba - sklenitev sporazuma - avtonomno materialno pravo - vsebina dogovora - pogodbena obveznost - plačilo za opravljene storitve - plačilo za izvedeno delo - razlaga pogodbenega določila
Pravdni stranki sta sklenili Sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja v obliki notarskega zapisa. V njej določeno med pravdnima strankama sporno pogodbeno določilo predstavlja avtonomno materialno pravo. Za razsojo v tej zadevi je zato ključna razlaga navedenega določila. OZ v 82. členu določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ.
S pogodbenimi določili stranki sami določita konkretna pravna pravila, ki ju medsebojno zavezujejo, zato je pogodba primarni pravni vir za presojo medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank. Tipska pravila OZ se za presojo vsebine razmerja uporabljajo podrejeno, to je takrat, ko pogodbeni stranki konkretnega pravnega pravila za določen položaj, ki nastane, ko nastopijo določena pravna dejstva, vsebovana v hipotezi pravnega pravila, določenega v OZ, s pogodbo nista uredili. Uporaba pogodbe zato pomeni uporabo konkretnih posamičnih pravnih pravil, dogovorjenih v pogodbi. Za materialnopravno pravilno razsojo je torej treba ugotoviti vsebino navedenega pogodbenega določila. Glede na to, da je Sporazum sklenjen v pisni obliki, je pri tem treba upoštevati tudi domnevo o popolnosti listine in šteti, da so vsebina med pravdnima strankama dogovorjenega razmerja v zvezi s sončno elektrarno le v sporazumu zapisana pravila.
Podlage, da bi tožnica od toženca na podlagi spornega pogodbenega določila zahtevala direktno plačilo za svoje delo (za storitve, ki jih je opravila za in zaradi delovanja sončne elektrarne (redno mesečno vodi poslovne knjige, knjiži prejete in izdane račune, nakazuje prispevke za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, kvartalno nakazuje pavšal dohodnine itd.)), nima.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko je bil od spornega dne dalje odsoten z dela, huje in naklepno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj več kot pet delovnih dni ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Tožnik je poznal določbo podjetniške kolektivne pogodbe, vedel je, da mora pred nastopom dopusta pridobiti pisno soglasje direktorja oziroma neposredno nadrejenega, in da je izraba letnega dopusta brez predhodnega pisnega soglasja neopravičen izostanek z dela, zaradi katerega se lahko delavcu odpove pogodba o zaposlitvi. To pa je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.