Sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima možnosti tehtanja ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče nima zakonske podlage, da bi upoštevalo kakršnekoli okoliščine v zvezi s samim prekrškom ali v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju. Storilec tako zmotno meni, da preklic odložitve izvršitve ni obligatoren in da je treba presojati vse okoliščine primera posebej.
zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - ničnost sklepa skupščine - udeležba na skupščini - imenovanje članov nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - neodpravljiva nesklepčnost - pravni standard - obstoj protipravnosti - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje
Ne gre slediti sklicevanju tožnikov na samo pravico udeležbe na skupščini. Udeležba na skupščini je res pravica delničarja (delničar je I.). S podpisom zapisnika skupščine delničar izjavi voljo, da sodeluje na skupščini, s čimer izrabi svojo pravico. Po presoji višjega sodišča to pomeni, da bi A. A. za udeležbo na skupščini v imenu I. potrebovala soglasje pooblaščenih zastopnikov, bodisi B. B. bodisi C. B. Še zlasti to velja v situaciji, ki jo poudarjajo tožniki, torej da pravico udeležbe na skupščini ne gre neposredno enačiti s pravico do veljavnega glasovanja na skupščini. Če je pravica glasovanja na skupščini pogojena s soglasjem enega izmed zastopnikov I. iz družine A. in enega izmed zastopnikov iz družine B., ni nobenega razloga, da takšno stališče ne bi obveljalo tudi za udeležbo na skupščini.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pogodba o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 je prenehala veljati z dnem, ko je tožnica sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala po vrnitvi na delo k toženi stranki zaradi izvršitve pravnomočne sodbe v tem delovnem sporu (kljub vloženi reviziji zoper sodbo, ki je bila dopuščena le v zvezi z odločitvijo o predlogu tožene stranke za sodno razvezo). Pogodbe o zaposlitvi, ki je prenehala veljati, pa ni mogoče razvezati po 118. členu ZDR-1. Prav tako pa je materialno pravno napačna tudi odločitev, da je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 trajalo do izteka odpovednega roka po redni odpovedi iz poslovnega razloga, ker prenehanje pogodbe o zaposlitvi po izteku odpovednega roka sploh ne pride v poštev v primeru, kadar delavec ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi sprejme.
KORUPCIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00034492
URS člen 26. ZIntPK člen 13, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 9.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana protipravnost - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - preprečevanje korupcije - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - javnost podatkov - objava osebnih podatkov - objava na spletni strani - zakonska podlaga - razlaga določb zakona - sporno pravno vprašanje - sodba vrhovnega sodišča
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določbe drugih zakonov), pritožbeno sodišče zaključuje, da je v trenutku objave KPK imela razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom. Te zakonske določbe so dajale tudi podlago za sklepanje (ki ni bilo očitno nerazumno, arbitrarno ipd.), da lahko KPK objavi tudi podatke o prejemkih posameznikov za dvanajst let, čeprav so roki hrambe za podatke pri Upravi za javne prihodke minili po desetih letih in čeprav 46. člen ZIntPK določa, da lahko KPK na svoji spletni strani objavi le podatke o dohodkih in premoženju funkcionarja, ki so bili pridobljeni v času opravljanja funkcije in eno leto po prenehanju funkcije. Šele naknadno je VSRS zavzelo stališče, da je tako tolmačenje KPK napačno in da bi za vzpostavitev spletne baze Supervizor morala obstajati jasna zakonska podlaga.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Sodišče prve stopnje je glede na sodno prakso v podobnih primerih pravilno štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha strank - sosporništvo na pasivni strani - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem - delni uspeh v pravdi - pravnomočna odločitev - vsebina odločitve - izrek sodbe - poseg v pravnomočno odločbo - sprememba odločitve
V postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločitve o stroških postopka je sporno, ali in v kakšnem delu je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo poseglo v stroškovno odločitev prvostopne sodbe glede stroškov, ki jih je tožnik tožencema dolžan povrniti.
Po določilu prvega odstavka 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani, kadar tožeča stranka proti enemu tožencu uspe, proti drugemu pa ne. S tem ko je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev zaradi soodvisnosti od uspeha v glavni stvari razveljavilo v delu, ki se nanaša na prvega toženca, je ostala v veljavi stroškovna odločitev zoper drugo toženko, ki pa je kot upnica upravičena le do polovice dosojenih skupnih stroškov obeh tožencev. Njeno nasprotno stališče, da je sodišče spremenilo prvostopno odločitev, tako da je postala edina upravičenka do celotnega zneska stroškov, ki se je nanašal na oba toženca, v sklepu sodišča druge stopnje nima podlage.
krajevna pristojnost - odgovor na tožbo - ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - relativni učinek pogodbe - pristojnost za sospornike - sedež tožene stranke - izbirna krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - solidarni dolžniki - navadni materialni sosporniki - učinek pravdnih dejanj drugih sospornikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru krajevne pristojnosti, ki ga je podala prvo tožena stranka. Drugo tožena stranka takšnega ugovora ni podala, zato s pritožbo ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, saj z njo zasleduje kvečjemu interes prvo tožene stranke.
Posebna krajevna pristojnost za sospornike je elektivna. Tožnik lahko izbira, pri katerem sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno za posameznega sospornika, bo vložil tožbo.
Tožnik lahko vloži tožbo, s katero zajame več tožencev (sospornikov), pri sodišču, ki je krajevno pristojno za enega od njih, kljub temu, da ima morda z drugim tožencem sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti.
obstoj delovnega razmerja - neto - davki - prispevki - obračun plače - delo študentov
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da ima tožnik pravico do bruto plače po določbah ZDR-1 in drugih predpisov. Odločanje o tem je v pristojnosti delovnega sodišča (po določbah prvega odstavka, točka b) 5. člena ZDSS-1. V sodni praksi VSRS do sedaj še ni bila sprejeta nobena odločitev (niti ni bila v zvezi s temi vprašanji dopuščena revizija), iz katere bi izhajalo, da delavec pred delovnim sodiščem ne more uveljavljati pravice do bruto plače oziroma da nima sodnega varstva glede uveljavljanja te pravice, pa tudi iz sodbe VIII Ips 226/2017 (ki se nanaša na odškodnino za premoženjsko škodo, ki jo je tožnik zahteval v višini "obrutenega" neto zneska, pri čemer je bil le neto znesek določen po višini, bruto pa ni bil opredeljen po višini) tak zaključek ne izhaja. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da s tem, ko sodišče v delovnem sporu ugotovi višino bruto plače in delodajalcu naloži obračun bruto plače (in izplačilo plače v neto zneskih, če je tak tožbeni zahtevek postavljen), ne posega v pristojnost davčnih organov, ker s tem ne odloči o višini davkov in prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti za delavca v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
OZ člen 7, 488, 488/1, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
pravna napaka - pravna napaka prodane stvari - odgovornost prodajalca za pravne napake - jamčevanje za pravne napake pri prodani stvari - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - sankcije za pravne napake - obvestilo o napaki - izguba pravice iz pravne napake - zloraba pravice
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve odgovornosti za pravne napake. V takem primeru je lahko podana kvečjemu odškodninska odgovornost kupca, ne more pa opustitev notifikacijske dolžnosti prodajalca razbremeniti odgovornosti iz naslova pravnih napak.
ZPP člen 139, 139/3, 142, , 142/6, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 144.
zamudna sodba - nadurno delo
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da četudi 144. člen ZDR-1 predvideva pisno odreditev nadurnega dela, to ne pomeni, da delavec za ure, ki jih je opravil preko polnega delovnega časa na podlagi ustne odreditve delodajalca, z njegovim vedenjem ali zaradi narave dela, ne bi bil upravičen do plačila. Kolikor pa pritožba z navedbami, da tožniku delo ni bilo odrejeno oziroma da ga ni zahtevala narava dela, oporeka dejstvom, kot jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje na naroku ni sprejelo nobene odločitve glede druge pripravljalne vloge tožnice, glede te pripravljalne vloge oziroma navedb in dokaznih predlogov, ki jih vsebuje, v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo nobenih razlogov (ali je pripravljalna vloga dopustna, ali so navedbe v njej bistvene, ali so utemeljene, ali so podani razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jim ni ugodilo, saj predlaganih dokazov ni izvedlo). S tem je poseglo v tožničino pravico do izjavljanja, določeno v prvem odstavku 5. člena ZPP, in zagrešilo uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 332/2, 345, 395, 395/2.
ocena vrednosti premoženja - izklicna ali izhodiščna cena - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Stečajni postopek se ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov. Upravitelj mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V konkretnem primeru bi pridobivanje ponovnih ocen vrednosti premoženja na željo dolžnice – zgolj zaradi določitve morebitnega drugačnega izhodišča pri prodaji – povzročilo zgolj dodatne stroške v breme upnikov in stečajne mase ter podaljševalo postopek prodaje, kar pa bi bilo v nasprotju z načeli stečajnega postopka.
kaznivo dejanje velike tatvine - vlomna tatvina - analiza DNK (DNA) - dokazna vrednost
Na neposrednem zaslišanju je forenzična izvedenka rezultat DNK analize tudi pojasnila s pomočjo šest stopenjske verjetnostne lestvice in ga umestila na peto stopnjo. Slednje pomeni, da rezultat zelo močno podpira predpostavko, da je mešanica sledi izolirana na gumbu vrat trezorja mešanica bioloških sledi obtoženca in še ene neznane osebe.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse kot stroškov postopka nasprotne stranke - pritožbene novote v pritožbenem postopku
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 15. člena ZST-1, ki govori o dolžnosti plačila sodne takse stranke, ki je v postopku delno uspela.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - vročitev odločbe o prekršku
Iz dokumentacije, ki jo je sodišču prve stopnje predložil pristojni organ države izdaje, ne izhaja, da bi odločba o prekršku, katere izvršitev se zahteva, bila vročena storilcu, kar lahko vpliva na presojo obstoja razloga za zavrnitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
ZPP člen 158, 158/1, 274, 274/1. ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - izpolnitev zahtevka - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - umik predloga za izvršbo - povod za tožbo - kriterij krivde - kriterij uspeha v postopku - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - zakrivljenost ravnanja - pravovarstveni interes
Materialnopravno izhodišče za presojo stroškovnih zahtevkov pravdnih strank v obravnavani zadevi je v pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Navedeno pravilo izhaja iz položaja, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen pa je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila vložitev tožbe upravičena in toženec izpolni vtoževano obveznost. V takšnem primeru prej navedeno pravilo ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP, ampak se o stroških odloči na podlagi določb 154., 155. in 156. člena ZPP. Če ne gre za položaj, ko toženec sploh ni dal povoda za tožbo, je bila njena vložitev potrebna, saj je tožnik z njo uveljavljal svoj pravovarstveni interes, ki je v izpolnitvi zahtevka, ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja ali pa njegovem preoblikovanju in je obstajal vse do izpolnitve zahtevka.
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - višina denarne odškodnine - cenitev vrednosti nepremičnine
Sodni izvedenec in cenilec I.L. je svoje stališče glede negativnih ekonomskih vplivov za omenjeni parceli pojasnil pisno in ustno na naroku 5. 12. 2019. Zaslišan na naroku je pojasnil, da gre za oceno zemljišča, kot je bilo zatečeno v naravi v času razlastitve in je last razlaščenca ter se ceni kot tako in se pri cenitvi ne more upoštevati bodoče stanje takšnega zemljišča.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izločitev izvedenca - napake volje
Ugovori tožnika o tem, da že pred kritičnim dogodkom ni bil sposoben za voznika tovornega vozila, ne morejo avtomatsko pomeniti, da v kritičnem obdobju ni bil sposoben razumeti svojih dejanj podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4.. ZZ člen 55.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - pravna oseba - izbris iz registra - pravno nasledstvo
Tožena stranka (zavod) lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda (55. člen Zakona o zavodih). Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev. Zaradi neobstoja pravnega nasledstva se pomanjkanja sposobnosti biti stranka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnice pravilno zavrglo.
Pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane v stanovanju, se upoštevajo stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok ali drugih oseb, če skupaj živijo ter druge okoliščine primera. Sodišče je za te okoliščine pravilno štelo: premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Primerjava vseh okoliščin primera pokaže, da je predlagateljica izkazala večje potrebe po dodelitvi najemniškega stanovanja.