Postopka sprejema v zavod institucionalnega varstva in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka. Postopka nista združena in se o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca ter o oprostitvah plačila stroškov institucionalnega varstva odloča v dveh različnih postopkih.
Ker je bil tožnik za svojo mamo oproščen plačila storitev institucionalnega varstva, s predmetno tožbo svojega pravnega položaja, glede na svojo trditveno podlago, ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe.
starostna pokojnina - pravnomočna odločitev - spremenjeno dejansko stanje
V 4. točki 1. odstavka 129. ZUP-a pa je eksplicitno določeno, da organ prejeto zadevo najprej preizkusi in jo s sklepom zavrže, če je bila o isti upravni stvari že izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ni dopustno vsebinsko upravno odločati o istovrstni zahtevi, o kateri je že pravnomočno odločeno.
Potem, ko je bila zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena in pred tem preračun invalidske pokojnine, uveljavljene v Bosni in Hercegovini od 1. 1. 1998 dalje z upoštevanjem tudi v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, se dejansko in pravno stanje, po katerem ostaja denarna dajatev iz invalidskega zavarovanja trajna obveznost nosilca zavarovanja v BiH, ni v ničemer spremenilo.
ZZVZZ člen 26, 44c.. URS člen 51.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 177, 177/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - ambulantno zdravljenje - napotnica
Pravica do zdravljenja v tujini je v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena le v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov, potrebno pa jo je uveljavljati po predpisanem postopku. Šele uveljavitev Direktive 2011/24/EU je omogočila slovenskemu zavarovancu gibanje in iskanje zdravstvenih storitev v tujini tudi v zasebnem sektorju pod določenimi pogoji, pri čemer direktiva ne posega v organizacijo javnih sistemov. Zakonodajalec ostro loči med upravičenjem zasebnega in socialno zavarovanega pacienta. To se odraža v številnih določenih omejitvah za socialno zavarovanega pacienta. Neomejeno uveljavljanje pravic ima zgolj zasebni pacient, če je seveda pripravljen plačati. Bistvo je, da socialno zavarovan pacient ne more po lastni presoji uveljavljati zdravljenja na način kot si ga želi. V primerih načrtovanega zdravljenja v tujini je vedno potrebna napotitev na zdravljenje v tujino v skladu z določbami nacionalnega prava. Sodišče EU je že ugotovilo, da je dopustno, da nacionalna zakonodaja, predpisuje za zdravljenje v drugi državi članici izdajo predhodnega dovoljenja, ko je mogoče to oviro objektivno utemeljiti in s tem upravičiti. V slovenskem sistemu zdravstvenega zavarovanja se slednje odraža v vezanosti na napotnico, ki jo izda izbrani osebni zdravnik ali napotni zdravnik. Le-ta je časovno omejena, pri čemer je časovna veljavnost odvisna od vrste storitve, za katero je bila izdana.
Ob dejstvu, da je bila napotnica uporabljena 5. 10. 2016 in da je bila izdana za obdobje treh mesecev, je tožeča stranka dne 19. 4. 2018 poseg opravila v vlogi zasebnika samoplačnika, saj ni imela veljavne napotnice, da bi lahko zahtevala tudi povračilo stroškov na podlagi 44. c člena ZZVZZ.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - sprememba posestnega stanja - motilno dejanje - rok za vložitev motenjske tožbe
Dejstvo je, da je toženka odvod fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino brez njegovega strinjanja uredila na drug način, ki tožnika obremenjuje bolj kot prej. Sedaj se odpadna voda izteka vsakodnevno, prej pa se je to dogajalo le občasno (pozimi); poleg tega se voda sedaj celo razliva po tožnikovi nepremičnini, kar se prej ni dogajalo. Zato ne more držati, da opisana sprememba toženkinega izvrševanja soposesti za tožnika nima ekonomskega oziroma praktičnega pomena. Gre za znatno spremembo, ki za tožnika upravičeno ni sprejemljiva. Pritožbeno stališče, da bi bil lahko novi iztok vode za tožnika moteč šele, če bi na spornem delu nastalo mokrišče, je pretirano in mu ni mogoče slediti. Nov stalni in razlivajoči se iztok za tožnika v primerjavi s prejšnjim občasnim in vkopanim iztokom predstavlja bistveno spremembo, ki je ni dolžan trpeti.
plačilo odškodnine - padec med hojo - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovana odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje zavarovanke - skrbnost povprečnega človeka - predvidljiva posledica - nesrečno naključje
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru padca zaradi zdrsa na spolzkih tleh, ne gre za objektivno odgovornost. To zato, ker nevarnost nastanka škode ne izhaja iz stvari ali dejavnosti same, pač pa do nje pride zaradi ravnanja neke osebe. Tako dejansko stanje je mogoče subsumirati pod krivdno odškodninsko odgovornost po prvem odstaveku 131. člena OZ in ne pod odškodninsko odgovornost po načelu vzročnosti (drugi odstavek 131. člena OZ).
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - pogojna obsodba - seja senata sodišča druge stopnje - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji
Glede na zgoraj povzeta pritožbena izvajanja se tudi pritožbenemu sodišču poraja dvom v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje glede celokupnega prispevka obdolžene k storitvi kaznivega dejanja in zanesljivost ugotovljene identitete obdolženega.
Po očitku obtožbe predstavlja odločilen pogoj za neposredno izvršitev kaznivega dejanja tudi obdolženkino opazovanje okolice in preprečevanje, da ju s storilcem vlomne tatvine kdo ne zasači. Tega odločilnega dejstva, in s tem zanesljivega odgovora na vprašanje ali je obdolženkino sodelovanje pri kaznivem dejanju treba šteti za sostorilstvo ali zgolj za pomoč, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Priča Z.P. je v preiskavi in na glavni obravnavi določno trdil, da je na policiji prepoznal osumljenca po fotografijah, vendar v sodnem postopku obdolženca ni prepoznal. Da se odstranijo dvomi bo zato potrebno pričo podrobneje in natančneje kot do sedaj izprašati o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji.
OZ člen 7, 488, 488/1, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
pravna napaka - pravna napaka prodane stvari - odgovornost prodajalca za pravne napake - jamčevanje za pravne napake pri prodani stvari - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - sankcije za pravne napake - obvestilo o napaki - izguba pravice iz pravne napake - zloraba pravice
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve odgovornosti za pravne napake. V takem primeru je lahko podana kvečjemu odškodninska odgovornost kupca, ne more pa opustitev notifikacijske dolžnosti prodajalca razbremeniti odgovornosti iz naslova pravnih napak.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034983
OZ člen 247, 417. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 190.
gradbena pogodba - stvarne napake - procesni pobot - pogodbena kazen - deljena odgovornost - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odstop terjatve med stečajnim postopkom - jamčevalni zahtevek - odstop terjatve med pravdo
Terjatev je bila s strani podizvajalca veljavno odstopljena toženi stranki pred stečajem tožeče stranke. Pogoji za pobot so se izpolnili s trenutkom, ko je bila tožeča stranka obveščena o odstopu terjatve, to pa je bilo z vročitvijo pripravljalne vloge na naroku. Odstopljene terjatve toženi stranki tudi ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v 261. členu namreč določa pobot na podlagi zakona v kolikor obstajata medsebojni terjatvi med stečajnim dolžnikom in posameznim upnikom ob začetku stečajnega postopka. Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja.
Pogodbena kazen olajšuje položaj pogodbi zvesti stranki, saj ji ni treba dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti nasprotne stranke pač pa mora dokazati le, da gre za kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja (v tem primeru zamude) in da vzrok za kršitev obveznosti izvira iz dolžnikove sfere. Zamudo lahko povzroči več vzrokov - npr. tako ravnanja izvajalca kot naročnika. Zato je potrebno ugotoviti ali vzrok za posamezno obdobje zamude izhaja iz sfere izvajalca ali naročnika. Če je vzrok za zamudo tudi v sferi naročnika, se izvajalec ne glede na to ne more razbremeniti plačila pogodbene kazni, v kolikor je tudi sam izvajalec že v zamudi iz vzroka, za katerega sam odgovarja.
Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Tožnik sploh ni opisal konkretnega življenjskega primera, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost tožencev, ki jo je opredelil v dopolnitvi tožbe na 100.000,00 EUR za prvega in na 150.000,00 EUR in 20.000,00 EUR za drugega in tretjega; ne tožba ne njena dopolnitev nista docela razumljivi, obe skupaj in vsaka zase sta nepopolni in ne ustrezata vlogi, ki bi bila sposobna obravnavanja. V tožbi navaja zgolj to, da naj bi ga prvi toženec 21. 8. 2019 fizično napadel, v dopolnitvi tožbe pa, da so toženci na sodišču lagali in da je bil sam obsojen na 4 in pol leta zapora. Na podlagi tega se tožnikovega tožbenega zahtevka se ne da individualizirati – ni jasno, kakšna oz. katera škoda naj bi mu bila storjena, s čim konkretno, kaj predstavlja zahtevani znesek, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.
ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 332/2, 345, 395, 395/2.
ocena vrednosti premoženja - izklicna ali izhodiščna cena - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Stečajni postopek se ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov. Upravitelj mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V konkretnem primeru bi pridobivanje ponovnih ocen vrednosti premoženja na željo dolžnice – zgolj zaradi določitve morebitnega drugačnega izhodišča pri prodaji – povzročilo zgolj dodatne stroške v breme upnikov in stečajne mase ter podaljševalo postopek prodaje, kar pa bi bilo v nasprotju z načeli stečajnega postopka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033755
KZ-1 člen 47, 47/5. ZKP člen 129, 129/2.
obročno plačilo denarne kazni - poziv na plačilo - izvršitev denarne kazni
Zagovornik tako utemeljeno izpostavlja, da je bil poziv za plačilo stranske denarne kazni z dne 29. 8. 2019, izdan in obsojencu poslan preuranjeno, saj se v skladu z drugim odstavkom 129. člena ZKP sodba izvrši šele, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir. Pri tem ne zadošča, da je pravnomočna sodba vročena zgolj tožilstvu in obsojenčevemu zagovorniku, temveč mora biti vročena tudi oz. predvsem obsojencu, kar pomeni, da bi v predmetni zadevi obsojenec lahko bil pozvan za plačilo denarne kazni šele po 22. 11. 2019. Tako poziv z dne 29. 8. 2019ne more biti podlaga za ugotavljanje, ali je obsojenec v zamudi s plačilom obrokov
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035946
ZIZ člen 272, 272/1, 278. ZZZDR člen 84. DZ člen 110. OZ člen 540. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - tožba za vrnitev darila - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - darilna pogodba med zakoncema - nagib za darilo - razveza zakonske zveze - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - verjetnost kot dokazni standard - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - pomanjkljiva obrazložitev sklepa o začasni odredbi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ni pravilno stališče, da terjatev za vrnitev darila ni verjetno izkazana že zato, ker tožbeni zahtevek na vrnitev darila ni zapadel, saj zakonska zveza med pravdnima strankama še ni razvezana. Za verjetnost omenjene terjatve glede na prvi odstavek 272. člena ZIZ zadostujejo trditve obeh pravdnih strank o vloženi tožbi na razvezo zakonske zveze in o prenehanju njune življenjske skupnosti.
Četudi je cilj hitra odločitev o utemeljenosti začasnega sodnega varstva in je dokazni standard pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe nižji kot pri dokončni odločitvi (verjetnost), odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe ne sme ostati neobrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034359
OZ člen 59, 59/4, 287, 288, 633, 633/2, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 642, 642/3. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - prevzem dela - odklonitev prevzema - fikcija prevzema - preprečitev - uresničitev pogoja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium - naročnikova obveznost plačila - nerelevanten dokaz - sklepčnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - vračunavanje delne izpolnitve - zavrnitev dokaznega predloga
Nesklepčnost ni podana, če stranka vtožuje manj, kot bi lahko v skladu s pogodbo, na katero se sklicuje.
V kolikor bi tožena stranka delo tožeče stranke smatrala za neuporabno, bi lahko odstopila od pogodbe. Te možnosti ni izkoristila, ampak je tožeči stranki omogočila odpravo napak v smislu, da bo počakala na novo verzijo programske opreme v septembru. S tem je nase prevzela tudi dolžnost, da tožeči stranki omogoči, da napake odpravi oz. dopusti, da ji predstavi novo verzijo. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter načelom venire contra factum proprium bi bilo, če naročnik, ki je podjemniku omogočil odpravo napak izvršenega dela, nato odkloni pregled in prevzem dela, s katerim je podjemnik napake odpravil. Ker se fingira, da je naročnik delo prevzel, če ga brez utemeljenega razloga na podjemnikovo zahtevo ne pregleda in prevzame, je takšno delo treba šteti za ustrezno.
Toženka je v dokaznem postopku uspela dokazati, da je tožnici tveganje najetja kredita v tuji valuti ustrezno predstavila, da ji je enakovredno predstavila tudi kredit v EUR ter da ni dajala prednosti nobenemu kreditu iz svoje ponudbe. Zato je mogoče zaključiti, da je bila tožnici kot povprečni potrošnici omogočena preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita.
ZPP člen 214, 214/2, 214/3. OZ člen 353. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 63/2.
gradbena pogodba - obračun del - končna situacija - plačilo na podlagi začasnih situacij - gradbena knjiga - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - neprerekane navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
V 14. točki obrazložitve je sodišče zapisalo ugotovitev, da tožeča stranka ni konkretno prerekala trditve tožene stranke, da sporna končna situacija vsebuje vsa dela, vtoževana v tem postopku. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka to prerekala, pri čemer se sklicuje na navedbo, da je prerekala "vse navedbe, s katerimi se ni izrecno strinjala", ne spremeni pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje. Že iz določbe 212. člena ZPP (v zvezi s 7. členom ZPP) izhaja, da mora stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek (oziroma ugovore) in zanje predložiti dokaze. Iz določbe drugega odstavka 214. člena ZPP izhaja, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, pri čemer se za neprerekana dejstva štejejo tudi dejstva, ki jih nasprotna stranka ni obrazloženo prerekala. Upoštevajoč navedeno ureditev v ZPP v povezavi z ustaljenim stališčem sodne prakse zgolj pavšalna navedba (praviloma na začetku vsake vloge), da stranka "prereka vse navedbe nasprotne stranke, s katerimi se ne strinja", ne pomeni, da je stranka (konkretno) prerekala takšno navedbo, ter se zato na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP to dejstvo lahko štejejo za priznano.
separatni stroški - stroški nastali po krivdi stranke - predlog za izločitev sodnika - preklic naroka - pravni interes za pritožbo
Dokler sodišče ne prejme konkretiziranega predloga za izločitev, ni nobene podlage za preklic naroka. Še posebej ne v primeru, ko stranka preklica naroka izrecno ne predlaga. V skladu z določbo 72. člena ZPP mora stranka poleg navedb poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, katerega izločitev zahteva, navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
KORUPCIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00034492
URS člen 26. ZIntPK člen 13, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 9.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana protipravnost - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - preprečevanje korupcije - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - javnost podatkov - objava osebnih podatkov - objava na spletni strani - zakonska podlaga - razlaga določb zakona - sporno pravno vprašanje - sodba vrhovnega sodišča
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določbe drugih zakonov), pritožbeno sodišče zaključuje, da je v trenutku objave KPK imela razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom. Te zakonske določbe so dajale tudi podlago za sklepanje (ki ni bilo očitno nerazumno, arbitrarno ipd.), da lahko KPK objavi tudi podatke o prejemkih posameznikov za dvanajst let, čeprav so roki hrambe za podatke pri Upravi za javne prihodke minili po desetih letih in čeprav 46. člen ZIntPK določa, da lahko KPK na svoji spletni strani objavi le podatke o dohodkih in premoženju funkcionarja, ki so bili pridobljeni v času opravljanja funkcije in eno leto po prenehanju funkcije. Šele naknadno je VSRS zavzelo stališče, da je tako tolmačenje KPK napačno in da bi za vzpostavitev spletne baze Supervizor morala obstajati jasna zakonska podlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033395
OZ člen 299. ZPP člen 22. ZIZ člen 62, 62/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - plačilo zakonskih zamudnih obresti - zamuda s plačilom - dolžnikova zamuda - nastop zamude - rok za izpolnitev obveznosti - poziv upnika na plačilo - ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti
Predmet tožbenega zahtevka so bile zakonske zamudne obresti od po višini nespornega regresnega zneska 3.344,98 EUR zaradi izgube zavarovalnih pravic po zavarovalni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama.
Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Če rok za izpolnitev ni določen, kot to velja za uveljavljanje regresnih zahtevkov, pa pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ker je tožnica dokazala, da je prvič pozvala toženko k izpolnitvi obveznosti z regresnim zahtevkom, toženka na drugi strani pa ni niti zatrjevala, da bi ji bil dolg iz naslova zakonskih zamudnih obresti v sklenjenem dogovoru o načinu plačila odpuščen, je sprejeta odločitev pravno pravilna.
Toženka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala ugovor krajevne pristojnosti (drugi odstavek 62. člena ZIZ), a se ni pritožila zoper sklep, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034096
ZPrCP člen 106, 106/3.
vožnja pod vplivom mamil - krvna analiza - pravica do izjave v postopku
Obdolženec tudi v pritožbi priznava, da je prejšnji večer na izrecno prigovarjanje prijateljev poizkusil droge, kakšna je bila količina in ali je čutil kak vpliv drog, pa za ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom drog niti ni pomembno. Glede na rezultat toksikološke preiskave je očitno, da je obdolženec zaužil tudi MDMA, ki pa je v krvi ostal tudi naslednje jutro, njegova prisotnost v krvi obdolženca med vožnjo pa pomeni, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, ne glede na to, ali je pri tem kršil še kakšno drugo določbo ZPrCP ali drugega predpisa, ki ureja varnost cestnega prometa, zaradi česar je neutemeljeno pritožbeno poudarjanje, da je sicer vozil v okviru cestnoprometnih predpisov. Neutemeljeno pa je tudi nestrinjanje z rezultati kromatografske preiskave vzorca krvi, ki ga obdolženec izraža šele v pritožbi. Ker mu je poročilo o toksikološki analizi bilo vročeno 20. 2. 2020, bi nedvomno lahko vsaj na zaslišanju 6. 3. 2020 izrazil svoje nestrinjanje, a iz zagovora ne izhaja, da bi na kakršenkoli način oporekal rezultatom toksikološke analize krvi. V pritožbi izraženo nestrinjanje tako predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj ni z verjetnostjo izkazano, da obdolženec tega ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, hkrati pa gre zgolj za pavšalno nasprotovanje rezultatom analize krvi.