CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00034488
ZZZDR člen 12. ZD člen 4a, 10, 10/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1.
dedna pravica - ugotovitev dedne pravice - obstoj zunajzakonske skupnosti - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitvena tožba - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - predhodno vprašanje - dediči kot enotni in nujni sosporniki - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - notornost razmerja - dokazna ocena - metodološki napotek - pomanjkljiva dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - poseben sklep o stroških - premoženjski spor
Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni dopustno postaviti samostojnega zahtevka, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe. Poleg tega se lahko obstoj zunajzakonske skupnosti v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZZZDR ugotavlja zgolj kot predhodno vprašanje, kar pomeni, da o tem ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, niti vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Ker je zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot tak nedopusten, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu zavreči in ne zavrniti ter meritorno odločiti le o tožničini dedni pravici.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je površna in selektivna, kar onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe. Sodišče ni dolžno izvesti nebistvenih dokazov, torej tistih, ki bi potrdili strankino trditev, če bi uspeli, a kljub temu ne bi privedli do zanjo ugodne odločitve. Kadar pa je sodišče v dokaznem postopku izvedlo tudi takšne, torej nebistvene dokaze, mora v sodbi utemeljiti, zakaj zatrjevana dejstva, ki so jih ti dokazi potrdili, niso vplivala na izid pravde. Ker sodišče prve stopnje tej zahtevi ni zadostilo, ni mogoče preveriti, ali preostali izvedeni dokazi res niso bistveni. Vse opisane pomanjkljivosti ne predstavljajo le kršitve 8. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, ampak je neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člena ZPP, pripeljalo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za dovoljenost predloga za obnovo postopka - faze odločanja o zahtevi za obnovo - izkazanost obnovitvenega razloga - prepozen predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - prepozno predlaganje zaslišanja priče - prepozno predlagan dokaz - krivda za prepozno predlaganje dokazov - primerna skrbnost
Sodišče obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ne upošteva, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno.
OZ-UPB1 člen 341, 341/1, 364, 364/2, 369, 369/1, 369/2,.
pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - 3-letni zastaralni rok
Ni nujno, da je volja dolžnika za pripoznavo dolga izrecno izražena, marveč je lahko izražena tudi na posreden način, s konkludentnimi ravnanji (drugi odstavek 364. člena OZ).
telesna okvara - invalidnina - poškodba pri delu in poklicna bolezen
Glede na 19. 4. 2018 vloženega predloga za oceno telesne okvare, pravno podlago za rešitev sporne zadeve predstavlja ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o Seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/82 in št. 66/89, v nadaljevanju Seznam) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. ter 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Glede na takšno materialnopravno ureditev pomeni, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Nova sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč ne ureja več pravice do invalidnine. Telesne okvare so izločene iz tega sistema in ne predstavljajo varovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - namerna povzročitev nesreče - trk vozila
Po 944. členu OZ zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
Glede na materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 63/2018, lahko zavod za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje denarne dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja dajatve, odloča o preplačilu in vračilu sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje. Po stališču revizijskega sodišča je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le, če so še naprej izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pravni in dejanski pogoji za priznanje in izplačevanje, torej uživanje že priznane pokojninske dajatve. Če nastane novo dejstvo med izplačevanjem denarne dajatve, je to lahko podlaga za novo upravno odločbo o neobstoju pravice do izplačevanja. Navedeno pravno posledico je nosilec zavarovanja dolžan ugotoviti ob spremembi dejanskih okoliščin priznane pravice in na temelju 194. člena ZPIZ-2 izdati odločbo o preplačilu. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034828
SPZ člen 154, 154/2. OZ člen 50. ZPP člen 313, 313/3.
navidezna (simulirana) pogodba - navidezna prodajna pogodba - prava pogodbena volja - dokazno breme - prenos lastninske pravice - hipoteka - zavarovanje kredita - sprememba lastništva nepremičnine - denarni tok - delna neizpolnitev - soglasje volj - dogovorjena kupnina - vrednost nepremičnine - rok za izpolnitev obveznosti
Sprememba lastništva nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka zaradi zavarovanja kredita, ne vpliva na obstoj hipoteke oziroma nima za posledico njenega prenehanja. Preneha pa hipoteka v primeru poplačila terjatve, ki je zavarovana s hipoteko.
Tožnik je sam trdil, da je bila obveznost pokojnega sina na podlagi sklenjenih pravnih poslov, da pomaga tožniku pri odplačevanju kredita, iz tega pa ob predpostavki, da je bil dolg družbe oziroma denarna pomoč, ki jo je potreboval tožnik, nižja od v pogodbah določene kupnine, izhaja, da je bilo (delno) navidezno le pogodbeno določilo glede višine kupnine, kar pa ne pomeni, da pravna posla v celoti ne veljata oziroma da ni bilo soglasja volj pogodbenih strank glede obveznosti tožnika, da na zapustnika prenese lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah. Tudi sicer pa (delna) neizpolnitev pogodbe ne pomeni, da je pogodba navidezna.
Ker je dogovorjena kupnina oziroma odmena za prenos lastninske pravice na nepremičnini na pogodbeno stranko (kupca) lahko nižja od dejanske vrednosti nepremičnine, tožnik navideznosti prodajnih pogodb prav tako ne more utemeljiti z navedbami, da ni bilo ekvivalence med pogodbenimi obveznostmi tožnika in zapustnika.
ZFPPIPP člen 48, 48/1, 48a, 115, 118, 118-1, 282, 282/1. SPZ člen 167, 167/2. ZPP člen 70, 70-6.
stečajni postopek - izločitev stečajnega upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva upnika - neenako obravnavanje upnikov - kršitev obveznosti upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - ločitveni upnik - ločitvena pravica - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - ročna zastava - izvensodna prodaja - unovčenje premoženja - neuspešna prodaja - vrednost blaga - prevzem premoženja s strani upnika - stečajna masa - načelo hitrosti postopka - obvezna mediacija
Če upravitelj ravna v korist enega upnika in na škodo drugega upnika, ki sta v enakem razmerju do stečajnega dolžnika, kar je trdil upnik v zahtevi za izločitev oziroma razrešitev, so podani pogoji za razrešitev, ne pa za izločitev upravitelja.
Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, obdrži to pravico tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitveni upnik mora stečajnemu upravitelju pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Iz izkupička prodaje si lahko poplača celotno terjatev z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti v stečajno maso.
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da upnik pravice do zunajsodne prodaje premoženja še ni izkoristil, ločitveni upnik, ki ima pravico do zunajsodne prodaje blaga, ki je v lasti stečajnega dolžnika, ne more z njo v nedogled odlašati. Premoženje stečajnega dolžnika mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka, razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Stečajnemu upravitelju glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati, da je neutemeljeno poskušal prodati v stečajnem postopku vso količino aluminija, ki je last stečajnega dolžnika, kot celoto, saj si mora upravitelj prizadevati v skladu z načelom hitrosti postopka, da opravi vsa potrebna dejanja v postopku zaradi insolventnosti v rokih, določenih v ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033252
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 275, 275/3, 391, 391/1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2, 34/3. OZ člen 257, 259, 259/2, 274, 275, 428, 428/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - novela ZFPPIPP-G - darilna pogodba med zakoncema - prevzem dolga - izpodbijanje darilne pogodbe - razveljavitev darilne pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka - izpodbojen pravni posel - objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obdobje izpodbojnosti - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe
Do uvedbe in začetka stečaja ni mogoče vedeti, ali bo posel lahko oziroma bo izpodbojen ali ne. Če se stečajni postopek ne bi začel, za sporni posel ne bi bi veljalo nobeno izpodbojno obdobje. Glede na navedeno o pridobljeni pravici "neizpodbojnosti posla" pred začetkom stečaja ni mogoče govoriti. Pred začetkom stečaja tožeča stranka ni mogla pričakovati, da bodo za konkreten primer veljala določena stečajna pravila. Pričakovanje, da zakon ne bo spremenjen, ni pravno varovano. Spremenjeno pravilo o daljšem izpodbojnem obdobju 5 let ne učinkuje za nazaj, temveč za naprej. Velja le za tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uveljavitvi novele.
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev učinkov darilne pogodbe, a zato po oceni pritožbenega sodišča tožbeni zahtevek ni nesklepčen. Tudi zgolj z razveljavitvijo učinka darilne pogodbe, to je razveljavitvijo zemljiškoknjižnih dovolil in spremembo v zemljiški knjigi, bo namreč učinek izpodbijanja dosežen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - opravičljiv razlog za zamudo
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo o vprašanju ali je tožnik narok zamudil iz opravičljivih razlogov, že pravnomočno odločeno, zato se v to ni več dopustno spuščati, podrejeno pa pritrjuje vsem ugotovljenim razlogom, da tožnik ne izkazuje opravičljivih razlogov za zamudo z udeležbo na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo.
trditveno breme - spremenjene okoliščine - časovne meje pravnomočnosti - novo izvršilno sredstvo
Ker je problem pri dovolitvi izvršbe z ″novim″ izvršilnim sredstvom, ki je bilo v tekočem izvršilnem postopku že ustavljeno, v preboju časovnih mej pravnomočnosti ustavitvenega sklepa konkretne izvršbe, so razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo neutemeljenost ugovora, nepravilni. Kot pravilno opozarja pritožba, bi bilo mogoče časovne meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 12. 12. 2013 preseči le, v kolikor bi upnik v svojem predlogu izkazal spremenjene okoliščine, ki bi posledično utemeljile predlagan rubež premičnin kot novo izvršilno sredstvo (torej abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ). Na tem mestu je dodati, da s takšno razlago v upnikovo pravico do sodnega varstva ni poseženo, saj lahko vedno vloži nov izvršilni predlog.
stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - neplačane davčne obveznosti
V skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZFPPIPP velja v primeru prerekanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, napotitev za tistega, ki je terjatev prerekal, ne glede na določbo 300. in 302. člena ZFPPIPP, saj je uporaba teh pravil v takih primerih izrecno izključena.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 292, 292/1, 292/2, 292/5, 443, 443/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - izbrisana pravna oseba - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posledice začetka stečajnega postopka - prenos pravic in obveznosti izbrisane pravne osebe - prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja - predaja poslov - nemožnost izpolnitve
Ko gre za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je povsem logično, da ob začetku tega stečajnega postopka izbrisana pravna oseba poslovodje ni imela več. To pa še ne pomeni, da ni več zavezanca za posredovanje poslovne in druge dokumentacije izbrisane pravne osebe upravitelju. Ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP je to poslovodja, ki je to svojo funkcijo opravljal v pravni osebi pred njenim izbrisom iz sodnega registra.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Iz navedb tožene stranke, izpovedi zakonite zastopnice tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo in priče ter listin, na podlagi katerih je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, izhaja, da tožena stranka ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta, na katero bi lahko razporedila tožnico ob upoštevanju omejitev iz pravnomočno odpravljene odločbe ZPIZ. Ker tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno omejitvam iz odpravljene odločbe ZPIZ, tudi ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta po pravnomočni sodbi, s katero so bile poleg omejitev iz odpravljene odločbe ugotovljene še dodatne (strožje) omejitve za tožnico primernega dela in tudi skrajšani delovni čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036027
ZVEtL-1 člen 19, 20, 25, 25/1, 25/1-4, 25/2, 31. SPZ člen 105. SZ-1 člen 5, 20. ZPP člen 337.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - pridobitev lastninske pravice - prenos lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - izračun solastniškega deleža - ročno vodena zemljiška knjiga - določitev deležev - skupni deli zgradbe - posebni skupni del - (ne)učinek res iudicata - prekluzija dejstev
V takem položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. Bistveno je, da ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov.
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - sodna poravnava - varovanje koristi otroka - ogroženost otroka - stiki otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - stiki otroka s starimi starši
V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034453
ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - povrnitev vlaganj - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov
Ne drži sicer stališče pritožnika, da se lahko stranki ali priči le verjame ali ne verjame, je pa res, da mora sodišče prve stopnje v primeru, da šteje del izpovedi za verodostojen, del pa ne, to še posebej skrbno obrazložiti.
Ker je prepričljivost dokazne ocene mogoče presojati šele po tem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ko bo odpravljena prej opisana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti pritožbenih očitkov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035313
ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2. ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 142.
zamudna sodba - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - kraj dejanskega bivanja - fikcija vročitve zamudne sodbe - vročitev v hišni predalčnik - napaka pri vročanju - osebni stečaj - vročanje stečajnemu upravitelju
ZPP posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).
Eden od pogojev, da sodišče potrdi pravnomočnost sodne odločbe, je, da je bila stranki odločba (pravilno) vročena. Pogoj za pravilno vročitev pa je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.