avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena obogatitev - višina nadomestila - pravna podlaga - ugovor zastaranja - zastaranje - zastaralni rok - ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke - zamuda - zakonske zamudne obresti - tarifa SAZAS - dobrovernost
Pritožba tožnika glede teka zakonskih zamudnih obresti je v skladu z zadnjo sodno prakso VS RS II Ips 260/2018 z dne 6. 2. 2020 utemeljena. Ker pravdni stranki nista sklenili pogodbe, niti ni bil sklenjen skupni sporazum med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ter je med njima ves čas tekel spor o višini nadomestila, toženka pa je za celotno vtoževano obdobje plačala le 273,63 EUR, bi toženka morala vedeti, da pravica nanjo ni bila prenesena in da toženka za uporabo del iz tožnikovega repertoarja ni imela podlage. Izpostavljena okoliščina, da toženka ni vedela za točno višino svoje obveznosti, ne zadostuje, da bi riziko neplačila prešel na tožnika. Tudi okoliščina, ki jo v odgovoru na tožbo izpostavlja toženka, in sicer, da je postopek za določitev tarife pred Svetom za avtorsko pravo zastal, ne pomeni, da je mogoče izključno krivdo za zastoj tega postopka pripisati tožniku. Glede na to, da je toženka nedobroverna pridobiteljica koristi, tožniku na podlagi določila 193. člena OZ zakonske zamudne obresti dolguje od zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila za uporabo glasbe. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnika delno ugodilo tako, da je tek zakonskih zamudnih obresti spremenilo, kot izhaja iz izreka odločbe.
Po 83. členu OZ je pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, nična le, če namen kršenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Varstvu upnikov pred pravnimi ravnanji, zaradi katerih dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, je prvenstveno namenjen institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ in naslednji).
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - sprememba posestnega stanja - motilno dejanje - rok za vložitev motenjske tožbe
Dejstvo je, da je toženka odvod fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino brez njegovega strinjanja uredila na drug način, ki tožnika obremenjuje bolj kot prej. Sedaj se odpadna voda izteka vsakodnevno, prej pa se je to dogajalo le občasno (pozimi); poleg tega se voda sedaj celo razliva po tožnikovi nepremičnini, kar se prej ni dogajalo. Zato ne more držati, da opisana sprememba toženkinega izvrševanja soposesti za tožnika nima ekonomskega oziroma praktičnega pomena. Gre za znatno spremembo, ki za tožnika upravičeno ni sprejemljiva. Pritožbeno stališče, da bi bil lahko novi iztok vode za tožnika moteč šele, če bi na spornem delu nastalo mokrišče, je pretirano in mu ni mogoče slediti. Nov stalni in razlivajoči se iztok za tožnika v primerjavi s prejšnjim občasnim in vkopanim iztokom predstavlja bistveno spremembo, ki je ni dolžan trpeti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035838
DZ člen 161, 163, 163/2, 290, 290/1, 290/2. ZNP-1 člen 42, 216, 216/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - trajanje ukrepa - časovna omejenost ukrepa - otrokova korist
Ob izdaji začasne odredbi o stikih pod nadzorom 10. 7. 2018 je še veljal ZZZDR, podlaga za izdajo začasne odredbe so bile tako določbe ZPP in zakona o izvršbi in zavarovanju. A višje sodišče je sklep o ugovoru razveljavilo 17. 9. 2019 in že na podlagi določbe drugega odstavka 290. člena DZ ter drugega odstavka 216. člena ZNP-1 bi moralo sodišče postopek z začasno odredbo nadaljevati po določbah DZ in ZNP-1. Kar se tiče vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe, okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob odločanju uporabilo določbe ZZZDR oziroma ZPP, na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala, saj je pravilno ugotavljalo, ali je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, kar je (edini) pogoj za izdajo začasne odredbe po 161. členu DZ. Drugače pa je, kar se tiče trajanja ukrepa stikov pod nadzorom, ki je v skladu z drugim odstavkom 163. člena DZ omejeno na največ 9 mesecev.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).
vmesna sodba - odškodninska odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - namerna povzročitev nesreče - trk vozila
Po 944. členu OZ zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034828
SPZ člen 154, 154/2. OZ člen 50. ZPP člen 313, 313/3.
navidezna (simulirana) pogodba - navidezna prodajna pogodba - prava pogodbena volja - dokazno breme - prenos lastninske pravice - hipoteka - zavarovanje kredita - sprememba lastništva nepremičnine - denarni tok - delna neizpolnitev - soglasje volj - dogovorjena kupnina - vrednost nepremičnine - rok za izpolnitev obveznosti
Sprememba lastništva nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka zaradi zavarovanja kredita, ne vpliva na obstoj hipoteke oziroma nima za posledico njenega prenehanja. Preneha pa hipoteka v primeru poplačila terjatve, ki je zavarovana s hipoteko.
Tožnik je sam trdil, da je bila obveznost pokojnega sina na podlagi sklenjenih pravnih poslov, da pomaga tožniku pri odplačevanju kredita, iz tega pa ob predpostavki, da je bil dolg družbe oziroma denarna pomoč, ki jo je potreboval tožnik, nižja od v pogodbah določene kupnine, izhaja, da je bilo (delno) navidezno le pogodbeno določilo glede višine kupnine, kar pa ne pomeni, da pravna posla v celoti ne veljata oziroma da ni bilo soglasja volj pogodbenih strank glede obveznosti tožnika, da na zapustnika prenese lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah. Tudi sicer pa (delna) neizpolnitev pogodbe ne pomeni, da je pogodba navidezna.
Ker je dogovorjena kupnina oziroma odmena za prenos lastninske pravice na nepremičnini na pogodbeno stranko (kupca) lahko nižja od dejanske vrednosti nepremičnine, tožnik navideznosti prodajnih pogodb prav tako ne more utemeljiti z navedbami, da ni bilo ekvivalence med pogodbenimi obveznostmi tožnika in zapustnika.
ZFPPIPP člen 292, 292/1, 292/2, 292/5, 443, 443/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - izbrisana pravna oseba - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posledice začetka stečajnega postopka - prenos pravic in obveznosti izbrisane pravne osebe - prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja - predaja poslov - nemožnost izpolnitve
Ko gre za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je povsem logično, da ob začetku tega stečajnega postopka izbrisana pravna oseba poslovodje ni imela več. To pa še ne pomeni, da ni več zavezanca za posredovanje poslovne in druge dokumentacije izbrisane pravne osebe upravitelju. Ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP je to poslovodja, ki je to svojo funkcijo opravljal v pravni osebi pred njenim izbrisom iz sodnega registra.
neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine - konkretizacija zakonskih znakov - kredit - način plačevanja preživnine - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi
Okoliščina, da je preživnina bila v tistem času delno poplačana v izvršilnem postopku, pa na kazensko odgovornost obdolženca ne more vplivati.
plačilo odškodnine - padec med hojo - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovana odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje zavarovanke - skrbnost povprečnega človeka - predvidljiva posledica - nesrečno naključje
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru padca zaradi zdrsa na spolzkih tleh, ne gre za objektivno odgovornost. To zato, ker nevarnost nastanka škode ne izhaja iz stvari ali dejavnosti same, pač pa do nje pride zaradi ravnanja neke osebe. Tako dejansko stanje je mogoče subsumirati pod krivdno odškodninsko odgovornost po prvem odstaveku 131. člena OZ in ne pod odškodninsko odgovornost po načelu vzročnosti (drugi odstavek 131. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033252
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 275, 275/3, 391, 391/1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2, 34/3. OZ člen 257, 259, 259/2, 274, 275, 428, 428/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - novela ZFPPIPP-G - darilna pogodba med zakoncema - prevzem dolga - izpodbijanje darilne pogodbe - razveljavitev darilne pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka - izpodbojen pravni posel - objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obdobje izpodbojnosti - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe
Do uvedbe in začetka stečaja ni mogoče vedeti, ali bo posel lahko oziroma bo izpodbojen ali ne. Če se stečajni postopek ne bi začel, za sporni posel ne bi bi veljalo nobeno izpodbojno obdobje. Glede na navedeno o pridobljeni pravici "neizpodbojnosti posla" pred začetkom stečaja ni mogoče govoriti. Pred začetkom stečaja tožeča stranka ni mogla pričakovati, da bodo za konkreten primer veljala določena stečajna pravila. Pričakovanje, da zakon ne bo spremenjen, ni pravno varovano. Spremenjeno pravilo o daljšem izpodbojnem obdobju 5 let ne učinkuje za nazaj, temveč za naprej. Velja le za tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uveljavitvi novele.
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev učinkov darilne pogodbe, a zato po oceni pritožbenega sodišča tožbeni zahtevek ni nesklepčen. Tudi zgolj z razveljavitvijo učinka darilne pogodbe, to je razveljavitvijo zemljiškoknjižnih dovolil in spremembo v zemljiški knjigi, bo namreč učinek izpodbijanja dosežen.
ZFPPIPP člen 48, 48/1, 48a, 115, 118, 118-1, 282, 282/1. SPZ člen 167, 167/2. ZPP člen 70, 70-6.
stečajni postopek - izločitev stečajnega upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva upnika - neenako obravnavanje upnikov - kršitev obveznosti upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - ločitveni upnik - ločitvena pravica - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - ročna zastava - izvensodna prodaja - unovčenje premoženja - neuspešna prodaja - vrednost blaga - prevzem premoženja s strani upnika - stečajna masa - načelo hitrosti postopka - obvezna mediacija
Če upravitelj ravna v korist enega upnika in na škodo drugega upnika, ki sta v enakem razmerju do stečajnega dolžnika, kar je trdil upnik v zahtevi za izločitev oziroma razrešitev, so podani pogoji za razrešitev, ne pa za izločitev upravitelja.
Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, obdrži to pravico tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitveni upnik mora stečajnemu upravitelju pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Iz izkupička prodaje si lahko poplača celotno terjatev z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti v stečajno maso.
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da upnik pravice do zunajsodne prodaje premoženja še ni izkoristil, ločitveni upnik, ki ima pravico do zunajsodne prodaje blaga, ki je v lasti stečajnega dolžnika, ne more z njo v nedogled odlašati. Premoženje stečajnega dolžnika mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka, razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Stečajnemu upravitelju glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati, da je neutemeljeno poskušal prodati v stečajnem postopku vso količino aluminija, ki je last stečajnega dolžnika, kot celoto, saj si mora upravitelj prizadevati v skladu z načelom hitrosti postopka, da opravi vsa potrebna dejanja v postopku zaradi insolventnosti v rokih, določenih v ZFPPIPP.
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - sodna poravnava - varovanje koristi otroka - ogroženost otroka - stiki otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - stiki otroka s starimi starši
V konkretnem primeru je bilo vprašanje, ali je deček pri materi tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgojo očetu oziroma, kaj je njegova največja korist. Glede na specifiko primera, je to predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega je sodišče poiskalo rešitev s pomočjo sodnih izvedencev klinične psihologije in psihiatrije.
ZNP-1 člen 40, 40/1, 41. DZ člen 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o preživljanju otrok - določitev preživnine za mladoletnega otroka - namen preživnine - varstvo koristi otroka - ogroženost otrokovega preživljanja - premoženjsko stanje staršev - socialni transferji
Preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj.
Za preživljanje otroka so primarno dolžni poskrbeti starši in socialni transferji lahko to vlogo le dopolnjujejo. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.
učinki pogodbe - pravni nasledniki - prehod zapuščine na dediča - odjemno mesto - plačilo elektrike
Ker ni sporno, da je nepremičnino, kamor se dobavlja elektrika (ki je odjemno mesto), podedovala Š. M., je dejstvo, da je kot prijavitelj odjemnega mesta in s tem plačnik električne energije pri toženki še vedno naveden l. 2010 pok. F. M., za plačilo elektrike, dobavljene l. 2018, nepomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00033913
ZGJS člen 76. ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 342, 342/5.
lastninjenje družbene lastnine - izločitvena pravica - pasivna legitimacija - pravni interes za pritožbo - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v stečaju
Določba 76. člena ZGJS namreč ureja lastninjenje objektov in naprav, ki so bili do takrat v družbeni lastnini. Zakon je določil, da zaradi namembnosti in pomena teh sredstev (šlo je za objekte javne infrastrukture), pa tudi zaradi načina financiranja izgradnje javne infrastrukture v času prejšnje družbene ureditve, ta sredstva postanejo last občine, oziroma republike, ne glede na to, na koga je bila vpisana pravica uporabe. V tem se položaj razlikuje od primerov, na katere se sklicuje pritožnik. V teh primerih je namreč šlo za lastninsko pravico fizičnih in pravnih oseb, v katero dejansko ni mogoče poseči brez ustreznega postopka in brez ustrezne odmene. V zadevah po 76. členu ZGJS pa je šlo šele za spremembo družbene lastnine v zasebno in za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice.
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Luganska konvencija) (1988) člen 5, 23, 23/1, 23/1-a, 23/1-b, 23/1-c, 23/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 25. OZ člen 120.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - tuja pravna oseba kot tožena stranka - Bruseljska uredba - dogovor o pristojnosti - splošni pogoji - sodna praksa Sodišča EU - prorogacija pristojnosti - prorogacijska klavzula - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je določba o posebni pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji enaka v Luganski konvenciji in v Bruseljski uredbi, je potrebno v skladu s Protokolom št. 2 k Luganski konvenciji pri razlagi Luganske konvencije upoštevati tudi odločitve Sodišča EU v zvezi z razlago Bruseljske uredbe.
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. V tovrstnih situacijah morajo biti Splošni pogoji poslovanja zainteresirani stranki tudi dejansko sporočeni. Na podlagi navedenega torej pogoj pisnosti v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnjen. Iz ponudbe in potrditve naročila namreč ni razvidno, da je bila tožena stranka izrecno opozorjena na umestitev prorogacijske klavzule v Splošne pogoje poslovanja. Poleg tega Splošni pogoji poslovanja tožene stranke niso bili del dokumentacije posredovane ponudbe oziroma potrditve naročila ali predmet kakršnekoli druge oblike komunikacije med pravdnima strankama. Zgolj sklicevanje na Splošne pogoje (z navedbo spletne strani v ponudbi, ne pa v potrdilu naročila), pogoju pisnosti in izrecnega soglasja strank o pristojnosti sodišča iz 1.(a) odstavka 23. člena Luganske konvencije ne zadosti.
Ker v postopku ni bilo sporno, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru medsebojno prvič poslovno sodelovali, o ustaljenem poslovnem odnosu, na podlagi katerega bi bila tožena stranka že (predhodno) seznanjena z vsebino spornih Splošnih pogojev poslovanja, sporni dogovor o pristojnosti ni veljaven niti na podlagi 1.(b) odstavka 23. člena Luganske konvencije.
Za potrebe dokazovanja obstoja soglasja o mednarodno pristojnem sodišču bi bilo zato treba sodišču izkazati, da sta stranki o tem dejansko soglašali in sprejeli dogovor o pristojnosti, kar bi moralo biti jasno in natančno izkazano. Kljub temu, da so splošni pogoji običajno del sklepanja pogodb v mednarodni trgovini, slednje ne pomeni, da za veljavnost dogovora o pristojnosti ni potrebno soglasje, saj je glavni cilj 23. člena Luganske konvencije, da med strankama obstoji izrecno in določno soglasje o mednarodni pristojnosti. Da bi toženo stranko seznanila s prorogacijsko klavzulo, ali da bi se o njej pri sklepanju pogodbe pogovarjali oziroma dogovarjali, pa tožeča stranka ni trdila. Prav tako ne, da je tožena stranka pred tem sklepala poslovne odnose z drugimi strankami, ki delujejo v zadevnem sektorju, in da naj bi zato vedela kakšni so običaji.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3, 31/2.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/3.
denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnik živi v stanovanju staršev, ki sicer bivajo drugje. Z njimi pa nima sklenjene najemne pogodbe. Organ zato meni, da ima tožnik zagotovljeno bivanje in da se mu zato denarna socialna pomoč zniža za 15 %. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje je tožnik že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo zatrjeval in predložil dokazila o tem, da nima zagotovljenega bivanja, saj naj bi sam plačeval stroške, vezane na stanovanje. Drugostopenjski organ pa se do navedenega sploh ni opredelil, temveč iz obrazložitve zgolj izhaja, da ima CSD pooblastilo, da na podlagi 31. člena ZSVarPre lahko odloči, da se denarna socialna pomoč lahko dodeli tudi v nižjem znesku. V tem primeru pa gre za neobrazloženo odločbo, ki se jo kot tako ne da niti preizkusiti. Že zaradi navedenega razloga je sodišče prve stopnje drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
Glede na materialnopravno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 63/2018, lahko zavod za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje denarne dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja dajatve, odloča o preplačilu in vračilu sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje. Po stališču revizijskega sodišča je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le, če so še naprej izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pravni in dejanski pogoji za priznanje in izplačevanje, torej uživanje že priznane pokojninske dajatve. Če nastane novo dejstvo med izplačevanjem denarne dajatve, je to lahko podlaga za novo upravno odločbo o neobstoju pravice do izplačevanja. Navedeno pravno posledico je nosilec zavarovanja dolžan ugotoviti ob spremembi dejanskih okoliščin priznane pravice in na temelju 194. člena ZPIZ-2 izdati odločbo o preplačilu. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - prekinitev postopka
Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID) v posledici ugotovitve, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Lekić proti Sloveniji dne 11. 12. 2018 sprejelo dokončno odločitev, v kateri je ugotovilo, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike.
Ker iz navedene pravne podlage ZPPDID izhaja, da če ESČP ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelje oziroma na družbenike na podlagi zakonov navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, se prekinjeni postopki nadaljujejo po uradni dolžnosti po dokončnosti sodbe ESČP, je izpodbijano odločitev potrditi kot zakonito.