Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 49, 204, 204/5, 205, 208.. ZKolP člen 5.. ZDR-1 člen 9, 31, 49.
kilometrina - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela - službena pot
Medtem ko Navodilo 637/2014 niti ni določalo, da delavcu v primeru odredb, kot jih je izdajala toženka, pripada povračilo stroškov prihoda na delo in z dela, pa je Navodilo 637/2017 že vsebovalo določbo, da se tudi za opravljanje dela po odredbah iz 49. člena KPDŽP plačuje povračilo za prevoz na delo in z dela. Vendar toženka s tem ni določala kriterijev v skladu s 5. odstavkom 204. člena KPDŽP, ampak je po pravilni presoji sodišča prve stopnje z enostrankim aktom nedopustno razširila področje uporabe tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela, izdanih po 49. členu KPDŽP. Sodišče prve stopnje se je ob tem utemeljeno sklicevalo tudi na 5. člen Zakona o kolektivnih pogodbah ter tretji odstavek 9. člena ZDR-1, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje. Zmotno torej navaja, da ima navodilo enako moč kot kolektivna pogodba, ter da naj bi sodišče kršilo avtonomijo strank.
ZDR-1 člen 88, 200, 200/3.. ZPP člen 144, 144/1, 149, 149/3.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - osebna vročitev - vročilnica - odklonitev sprejema pisanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je hotel zakoniti zastopnik tožene stranke dne 30. 11. 2017 v prostorih tožene stranke tožniku vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da bi tožnik prevzem oziroma vročitev podpisal na vročilnici. Tožnik je podpis odklonil, ker je želel izredno odpoved najprej pokazati svojemu pooblaščencu, vendar mu je brez podpisa prevzema zakoniti zastopnik ni hotel izročiti. Tožnik je nato zapustil poslovne prostore tožene stranke. Ker je dokazno breme, da je tožnik odklonil vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na toženi stranki, bi morala ta v postopku dokazati, da je zakoniti zastopnik tožniku odpoved vročal na zakonit način in da je tožnik prevzem brez zakonitega razloga odklonil. Zato bi mu moral zakoniti zastopnik tožene stranke izredno odpoved izročiti kljub temu, da je tožnik odklonil podpis vročilnice in to zapisati na vročilnici (tretji odstavek 149. člena ZPP), če pa tožnik izredne odpovedi ne bi hotel sprejeti, pa bi jo moral zakoniti zastopnik tožene stranke pustiti v prostorih, kjer je tožnik delal in na vročilnici skladno z določbo prvega odstavka 144. člena ZPP zapisati dan, uro, razlog odklonitve prevzema in kraj, kjer je pustil pisanje. Šele v takem primeru bi bila s 30. 11. 2017 vročitev opravljena. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku zakonito vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu izredna odpoved ni bila vročena.
odškodninski tožbeni zahtevek - prometna nesreča - nastanek nezgode - sporna dejanska vprašanja - voznik osebnega vozila - sopotnik v avtomobilu - uporaba varnostnega pasu - vinjenost voznika in sopotnika - soprispevek sopotnika - odstop od sodne prakse - posebne okoliščine
Ključna za odločitev o tožbenem zahtevku je ugotovitev, kdo izmed obeh udeležencev je v trenutku prometne nezgode upravljal z vozilom, ali tožnik ali pokojni. Zaradi dveh nasprotno si podanih izvedenskih mnenj in nejasnosti v zvezi s tem, je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje naložilo, da to okoliščino ponovno preveri. Sodišče prve stopnje je to storilo na način, da je postavilo novega izvedenca s področja raziskav prometnih nezgod.
V konkretnem primeru je glede na vse (tudi posebne) okoliščine primera ustrezno določena soodgovornost sovoznika v višini 65 %. Odstop sodišča prve stopnje pri določitvi tožnikovega soprispevka od ustaljene sodne prakse navzgor (od 50 % na 65%) je podan.
Odstop od sodne prakse ni z nobeno pravno normo prepovedan, mora pa temeljiti na posebnih dejanskih okoliščinah, ki bistveno odstopajo od podobnih primerov.
stroški postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - kriterij uspeha v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V tem sporu je toženka uveljavljala samostojni izključevalni ugovor, s katerim je bila v celoti uspešna. Ker je iz tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, je zmotno njegovo stališče, da gre za deljeni uspeh. Za to bi šlo, če bi tožnica s svojim zahtevkom le deloma uspela. Ker pa je v celoti propadla, je edina pravilna stroškovna odločitev ta, da mora toženki povrniti vse njene pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035212
ZD člen 32, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - vštevanje daril v zapuščino - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - izročilna pogodba - odplačna pogodba - pogodba o preužitku - darilna pogodba - manj verjetna pravica - nestrinjanje dedičev z izročitvijo premoženja - okoliščine konkretnega primera - vsebina pogodbe - obseg zapuščine
Zapustničini hčeri se z izročilno pogodbo nista strinjali, zato mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri dedinje niso sodelovale, za darilo, izpodbiti zapustničin sin, ki je sklenil izročilno pogodbo. Dejstvo, da si je zapustnica z izročilno pogodbo izgovorila potrebno pomoč v primeru onemoglosti oziroma bolezni, nima vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Zmotno je stališče, da je v konkretnem primeru od odločitve o zahtevku glede pravnih posledic izročilne pogodbe odvisen obseg zapuščine, na katero je vezan izločitveni zahtevek. To bi bilo le v primeru, če bi dediči uveljavljali ničnost ali izpodbojnost izročilne pogodbe. V konkretnem primeru pa gre za spor o vsebini pogodbe.
predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določen čas - razrešitev s funkcije - individualna pogodba o zaposlitvi - vodstveni delavci - vodilni delavec
Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti očitkov iz sklepa o predčasni razrešitvi. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso obstajali razlogi za predčasno razrešitev tožnice s funkcije vodje predstojnika, pogodba o zaposlitvi pa je nezakonito prenehala veljati.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036188
ZDR-1 člen 156.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Med značilnostmi vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje tudi različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih, ki že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja itd. Pravila med drugim predpisujejo nošenje uniforme in izgled ter določajo, da vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Kdor nosi uniformo Slovenske vojske, predstavlja Slovensko vojsko. Zahteva za nošenje uniforme je glede na naravo napotitve na misijo tudi logična, saj omogoča prepoznavanje med udeleženci misije. Med pravila nastanitve in reda spada tudi nedovoljenost oziroma omejitev zasebnih izhodov in v tem okviru tudi dosegljivost. Prav tako mora pripadnik skrbeti za svojo fizično pripravljenost - ukvarjanje s športom, kar pa ne predstavlja njegove nemožnosti koriščenja tedenskega počitka oziroma ne predstavlja delovne obveznosti. Tudi čiščenje (svojih) prostorov ali čiščenje svojega orožja ne posega v pravico do tedenskega počitka, saj je pripadnik vojske lahko čistil orožje kadarkoli in mu ni bilo odrejeno, da čisti orožje prav v času tedenskega počitka. O navedenem vprašanju se je revizijsko sodišče že opredelilo v podobnih zadevah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035943
ZPP člen 157, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - delna izpolnitev zahtevka po vložitvi tožbe - delni umik tožbe - umik tožbe za glavnico - ustavitev postopka - umik takoj po izpolnitvi - potrebnost vložitve tožbe - povod toženca za tožbo - postopek osebnega stečaja - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - plačilo stroškov upravljanja - strošek stečajnega postopka
Ker je tožnica tožbo umaknila, mora povrniti tožencu pravdne stroške, saj ni dokazala obstoja v zakonu predvidene izjeme, da je tožbo umaknila takoj, ko je toženec izpolnil njen zahtevek. Toženec je nesporno poravnal glavnico terjatve po vložitvi tožbe, a je tožnica tožbo v tem delu umaknila šele več kot leto dni kasneje, vmes pa vztrajala pri plačilu celotne terjatve. Presoja o tem, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna ali ne ter ali je toženec dal povod za tožbo, zato nima pomena.
ZDSS-1 člen 6.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 49, 204, 204/5.
kilometrina - službena pot - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela
Neutemeljen je očitek sodišču, da ni sledilo Sklepu komisije za razlago KPDŽP o tem, da sta bili navodili v skladu z določbo 49. člena KPDŽP. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mnenje in ugotovitveni sklep te komisije nista razlaga, ki bi pomenila obvezen način uporabe in izvajanja določb kolektivne pogodbe ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalca, ki izvirajo iz kolektivne pogodbe. Niti ne gre za priporočilo kot strokovni predlog strankam pogodbe za ureditev določenih vprašanj. Navedena komisija tudi ni pristojna za presojo, ali je akt posameznega delodajalca v skladu s kolektivno pogodbo ali ne. To je lahko predmet kolektivnega delovnega spora (6. člen ZDSS-1), za kar pa v tem sporu ne gre.
sodna poravnava - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v konkretnem primeru po sklenitvi sodne poravnave, ki jo je sklenila s tožnikom pred sodiščem prve stopnje, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Zato je njena pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve - regulacijska začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičninami - odpoved zakupne pogodbe - verjetnost izkazane terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - konkretna nevarnost
Sodišče je prezrlo, da tožeča stranka ni predlagala samo izdajo regulacijske začasne odredbe, ampak tudi zavarovanje terjatve s prepovedjo razpolaganja z nepremičninami.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3, 44, 44/3, 44/4. ZOR člen 42. OZ člen 35. ZPDS člen 7, 7/2. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred drugo svetovno vojno (predvojna stavba) - pravila ODZ - načelo superficies solo cedit - pripadajoče zemljišče - skupni del stavbe - redna raba nepremičnine - pretekla raba zemljišča - načelo akcesornosti - prenos pravice uporabe - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - razpolaganje s skupnim delom stavbe - ničnost pogodbe
Kadar rušenje starejše stavbe ni realizirano, njeno stavbišče kljub drugačnemu načrtovanju v prostorskem načrtu in upravnih dovoljenjih ni moglo postati (skupno) pripadajoče zemljišče novih stavb. V razmerju do novogradenj kriterij dejanske urejenosti v naravi in redne rabe prevlada nad načrtovanjem soseske v prostorskih aktih in dovoljevanjem njene izgradnje v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila soseska zgrajena.
V primerih t.i. predvojnih stavb je lastnik stavbe pridobil pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču pod pogojem in šele takrat, če in ko je zemljišče po vojni postalo družbena lastnina. Za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih sta bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljenja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ki je ob pomanjkanju drugega dokaznega gradiva lahko le eden od dokazov ali le indic o stanju, kakršno je obstajalo ob poznejšem podržavljenju zemljišča.
Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - delna sodba - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev obsega stikov - soglasje staršev - največja korist otroka - konfliktnost med starši - otrok s posebnimi potrebami
Osnovni pogoj skupnega starševstva je visoko medsebojno sodelovanje in spoštljivo komuniciranje med starši. Starša morata biti sposobna preseči zamere, ki izhajajo iz njunega preteklega partnerskega odnosa, morata skupaj načrtovati vzgojo, varstvo in oskrbo otrok in morata biti sposobna vsakodnevnega prilagajanja, pogosto vnaprej nepredvidljivim situacijam.
Osnovno materialnopravno izhodišče za odločanje, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo potem, ko je med njima zakonska skupnost prenehala, so koristi otroka. Pravni standard koristi otroka je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Odločilna okoliščina, ki je prevagala jeziček na tehtnici na stran očeta, ni dejstvo, da tožnica otrokoma ne bi bila dobra mati, ampak ohranitev obstoječih razmerij, da otroci ostanejo v okolju, kjer je prej živela družina, torej v nespremenjenem vrtčevskem oziroma šolskem okolju ter v okolju, kjer so v neposredni bližini stari starši in otroci očetove sestre. Otroci imajo v očetovem okolju občutek varnosti, stabilnosti in trdnosti, kar je za njihov nadaljnji osebnostni razvoj zelo pomembno.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o datumu vročitve sklepa o izvršbi sprejelo na podlagi podpisane vročilnice v spisu. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe dolžnika, da dokumenta ni dobil pravočasno, da verjetno zaradi ukinitve pošte ali novoletnega časa ter dopustov.
Toženec glede na izvedensko mnenje ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke še oporočno sposobna, čeprav je že bila dementna.
spor majhne vrednosti - plačilo električne energije - plačilo dobavljene električne energije - splošni pogoji - obvestilo o spremembi - sprememba podatkov - izpolnitev obveznosti
Toženec ni uspel izpodbiti obstoja pogodbenega razmerja s tožečo stranko, ki bi jo moral v skladu s Splošnimi pogoji obvestiti o kakršni koli spremembi na merilnem mestu, ki bi vplivala na pogodbeni odnos oziroma ni sporočil spremembe plačnika na tem merilnem mestu.
Če odjemalec v roku ne sporoči sprememb o imenu, naslovu, lastništvu/najemništvu, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in na naslov, ki sta navedena v pogodbi, štejejo za prejeta.
S tem, ko je toženec z zamenjavo ključavnic na vhodnih vratih stanovanjske hiše in garažnih vratih stanovanjske hiše tožnici onemogočil dostop do stanovanja na naslovu stalnega prebivališča, je tožnica za zavarovanje svoje pravice posesti stanovanja in s tem uporabe stanovanja bila prisiljena vložiti tožbo. Tako njeno ravnanje je legalno, ker temelji na zakonu (33. člen Stvarnopravnega zakonika). Po presoji pritožbenega sodišča pa je zahteva za sodno varstvo tudi legitimno ravnanje tožnice, saj je tako ravnanje nedvomno v skladu z veljavnimi pravicami in normami, ki veljajo v naši družbi.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1.. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - prepozna tožba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zaradi pasivnosti tožene stranke pravilno kot resnično štelo v tožbi navedeno dejstvo, da se je direktor tožene stranke z razlogom za podajo izredne odpovedi seznanil najkasneje 12. 12. 2018. Glede na določbo drugega odstavka 109. člena ZDR-1, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da je bila izpodbijana izredna odpoved podana 18. 1. 2019, utemeljeno zaključilo, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita.