CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035212
ZD člen 32, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - vštevanje daril v zapuščino - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - izročilna pogodba - odplačna pogodba - pogodba o preužitku - darilna pogodba - manj verjetna pravica - nestrinjanje dedičev z izročitvijo premoženja - okoliščine konkretnega primera - vsebina pogodbe - obseg zapuščine
Zapustničini hčeri se z izročilno pogodbo nista strinjali, zato mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri dedinje niso sodelovale, za darilo, izpodbiti zapustničin sin, ki je sklenil izročilno pogodbo. Dejstvo, da si je zapustnica z izročilno pogodbo izgovorila potrebno pomoč v primeru onemoglosti oziroma bolezni, nima vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Zmotno je stališče, da je v konkretnem primeru od odločitve o zahtevku glede pravnih posledic izročilne pogodbe odvisen obseg zapuščine, na katero je vezan izločitveni zahtevek. To bi bilo le v primeru, če bi dediči uveljavljali ničnost ali izpodbojnost izročilne pogodbe. V konkretnem primeru pa gre za spor o vsebini pogodbe.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3, 44, 44/3, 44/4. ZOR člen 42. OZ člen 35. ZPDS člen 7, 7/2. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred drugo svetovno vojno (predvojna stavba) - pravila ODZ - načelo superficies solo cedit - pripadajoče zemljišče - skupni del stavbe - redna raba nepremičnine - pretekla raba zemljišča - načelo akcesornosti - prenos pravice uporabe - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - razpolaganje s skupnim delom stavbe - ničnost pogodbe
Kadar rušenje starejše stavbe ni realizirano, njeno stavbišče kljub drugačnemu načrtovanju v prostorskem načrtu in upravnih dovoljenjih ni moglo postati (skupno) pripadajoče zemljišče novih stavb. V razmerju do novogradenj kriterij dejanske urejenosti v naravi in redne rabe prevlada nad načrtovanjem soseske v prostorskih aktih in dovoljevanjem njene izgradnje v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila soseska zgrajena.
V primerih t.i. predvojnih stavb je lastnik stavbe pridobil pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču pod pogojem in šele takrat, če in ko je zemljišče po vojni postalo družbena lastnina. Za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih sta bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljenja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ki je ob pomanjkanju drugega dokaznega gradiva lahko le eden od dokazov ali le indic o stanju, kakršno je obstajalo ob poznejšem podržavljenju zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035943
ZPP člen 157, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - delna izpolnitev zahtevka po vložitvi tožbe - delni umik tožbe - umik tožbe za glavnico - ustavitev postopka - umik takoj po izpolnitvi - potrebnost vložitve tožbe - povod toženca za tožbo - postopek osebnega stečaja - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - plačilo stroškov upravljanja - strošek stečajnega postopka
Ker je tožnica tožbo umaknila, mora povrniti tožencu pravdne stroške, saj ni dokazala obstoja v zakonu predvidene izjeme, da je tožbo umaknila takoj, ko je toženec izpolnil njen zahtevek. Toženec je nesporno poravnal glavnico terjatve po vložitvi tožbe, a je tožnica tožbo v tem delu umaknila šele več kot leto dni kasneje, vmes pa vztrajala pri plačilu celotne terjatve. Presoja o tem, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna ali ne ter ali je toženec dal povod za tožbo, zato nima pomena.
ZDR-1 člen 88, 200, 200/3.. ZPP člen 144, 144/1, 149, 149/3.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - osebna vročitev - vročilnica - odklonitev sprejema pisanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je hotel zakoniti zastopnik tožene stranke dne 30. 11. 2017 v prostorih tožene stranke tožniku vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako, da bi tožnik prevzem oziroma vročitev podpisal na vročilnici. Tožnik je podpis odklonil, ker je želel izredno odpoved najprej pokazati svojemu pooblaščencu, vendar mu je brez podpisa prevzema zakoniti zastopnik ni hotel izročiti. Tožnik je nato zapustil poslovne prostore tožene stranke. Ker je dokazno breme, da je tožnik odklonil vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na toženi stranki, bi morala ta v postopku dokazati, da je zakoniti zastopnik tožniku odpoved vročal na zakonit način in da je tožnik prevzem brez zakonitega razloga odklonil. Zato bi mu moral zakoniti zastopnik tožene stranke izredno odpoved izročiti kljub temu, da je tožnik odklonil podpis vročilnice in to zapisati na vročilnici (tretji odstavek 149. člena ZPP), če pa tožnik izredne odpovedi ne bi hotel sprejeti, pa bi jo moral zakoniti zastopnik tožene stranke pustiti v prostorih, kjer je tožnik delal in na vročilnici skladno z določbo prvega odstavka 144. člena ZPP zapisati dan, uro, razlog odklonitve prevzema in kraj, kjer je pustil pisanje. Šele v takem primeru bi bila s 30. 11. 2017 vročitev opravljena. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku zakonito vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu izredna odpoved ni bila vročena.
predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določen čas - razrešitev s funkcije - individualna pogodba o zaposlitvi - vodstveni delavci - vodilni delavec
Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti očitkov iz sklepa o predčasni razrešitvi. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso obstajali razlogi za predčasno razrešitev tožnice s funkcije vodje predstojnika, pogodba o zaposlitvi pa je nezakonito prenehala veljati.
odškodninski tožbeni zahtevek - prometna nesreča - nastanek nezgode - sporna dejanska vprašanja - voznik osebnega vozila - sopotnik v avtomobilu - uporaba varnostnega pasu - vinjenost voznika in sopotnika - soprispevek sopotnika - odstop od sodne prakse - posebne okoliščine
Ključna za odločitev o tožbenem zahtevku je ugotovitev, kdo izmed obeh udeležencev je v trenutku prometne nezgode upravljal z vozilom, ali tožnik ali pokojni. Zaradi dveh nasprotno si podanih izvedenskih mnenj in nejasnosti v zvezi s tem, je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje naložilo, da to okoliščino ponovno preveri. Sodišče prve stopnje je to storilo na način, da je postavilo novega izvedenca s področja raziskav prometnih nezgod.
V konkretnem primeru je glede na vse (tudi posebne) okoliščine primera ustrezno določena soodgovornost sovoznika v višini 65 %. Odstop sodišča prve stopnje pri določitvi tožnikovega soprispevka od ustaljene sodne prakse navzgor (od 50 % na 65%) je podan.
Odstop od sodne prakse ni z nobeno pravno normo prepovedan, mora pa temeljiti na posebnih dejanskih okoliščinah, ki bistveno odstopajo od podobnih primerov.
sodna poravnava - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v konkretnem primeru po sklenitvi sodne poravnave, ki jo je sklenila s tožnikom pred sodiščem prve stopnje, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Zato je njena pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036188
ZDR-1 člen 156.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Med značilnostmi vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje tudi različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih, ki že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja itd. Pravila med drugim predpisujejo nošenje uniforme in izgled ter določajo, da vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Kdor nosi uniformo Slovenske vojske, predstavlja Slovensko vojsko. Zahteva za nošenje uniforme je glede na naravo napotitve na misijo tudi logična, saj omogoča prepoznavanje med udeleženci misije. Med pravila nastanitve in reda spada tudi nedovoljenost oziroma omejitev zasebnih izhodov in v tem okviru tudi dosegljivost. Prav tako mora pripadnik skrbeti za svojo fizično pripravljenost - ukvarjanje s športom, kar pa ne predstavlja njegove nemožnosti koriščenja tedenskega počitka oziroma ne predstavlja delovne obveznosti. Tudi čiščenje (svojih) prostorov ali čiščenje svojega orožja ne posega v pravico do tedenskega počitka, saj je pripadnik vojske lahko čistil orožje kadarkoli in mu ni bilo odrejeno, da čisti orožje prav v času tedenskega počitka. O navedenem vprašanju se je revizijsko sodišče že opredelilo v podobnih zadevah.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve - regulacijska začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičninami - odpoved zakupne pogodbe - verjetnost izkazane terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - konkretna nevarnost
Sodišče je prezrlo, da tožeča stranka ni predlagala samo izdajo regulacijske začasne odredbe, ampak tudi zavarovanje terjatve s prepovedjo razpolaganja z nepremičninami.
ZDSS-1 člen 6.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 49, 204, 204/5.
kilometrina - službena pot - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela
Neutemeljen je očitek sodišču, da ni sledilo Sklepu komisije za razlago KPDŽP o tem, da sta bili navodili v skladu z določbo 49. člena KPDŽP. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mnenje in ugotovitveni sklep te komisije nista razlaga, ki bi pomenila obvezen način uporabe in izvajanja določb kolektivne pogodbe ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalca, ki izvirajo iz kolektivne pogodbe. Niti ne gre za priporočilo kot strokovni predlog strankam pogodbe za ureditev določenih vprašanj. Navedena komisija tudi ni pristojna za presojo, ali je akt posameznega delodajalca v skladu s kolektivno pogodbo ali ne. To je lahko predmet kolektivnega delovnega spora (6. člen ZDSS-1), za kar pa v tem sporu ne gre.
stroški postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - kriterij uspeha v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V tem sporu je toženka uveljavljala samostojni izključevalni ugovor, s katerim je bila v celoti uspešna. Ker je iz tega razloga sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, je zmotno njegovo stališče, da gre za deljeni uspeh. Za to bi šlo, če bi tožnica s svojim zahtevkom le deloma uspela. Ker pa je v celoti propadla, je edina pravilna stroškovna odločitev ta, da mora toženki povrniti vse njene pravdne stroške.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 49, 204, 204/5, 205, 208.. ZKolP člen 5.. ZDR-1 člen 9, 31, 49.
kilometrina - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela - službena pot
Medtem ko Navodilo 637/2014 niti ni določalo, da delavcu v primeru odredb, kot jih je izdajala toženka, pripada povračilo stroškov prihoda na delo in z dela, pa je Navodilo 637/2017 že vsebovalo določbo, da se tudi za opravljanje dela po odredbah iz 49. člena KPDŽP plačuje povračilo za prevoz na delo in z dela. Vendar toženka s tem ni določala kriterijev v skladu s 5. odstavkom 204. člena KPDŽP, ampak je po pravilni presoji sodišča prve stopnje z enostrankim aktom nedopustno razširila področje uporabe tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela, izdanih po 49. členu KPDŽP. Sodišče prve stopnje se je ob tem utemeljeno sklicevalo tudi na 5. člen Zakona o kolektivnih pogodbah ter tretji odstavek 9. člena ZDR-1, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje. Zmotno torej navaja, da ima navodilo enako moč kot kolektivna pogodba, ter da naj bi sodišče kršilo avtonomijo strank.
Sodišče prve stopnje ugovora zastaranja ni presojalo le glede akutnih holingitisov in ni spregledalo mnenja izvedenca o zaključku zdravljenja, temveč je pravilno postopalo v smeri, da gre za enotno (povezano) nepremoženjsko škodo, katere zastaranje je treba presojati glede na trenutek, ko se je (celotna) škoda stabilizirala (manifestirala). Zaključek izvedenca o končanem zdravljenju je nenazadnje strokovni zaključek, medtem ko je sodišče tisto, ki izvedenčevo mnenje pravno ovrednoti. Zaključek (aktivnega) zdravljenja sicer praviloma (pogosto) sovpada s trenutkom stabilizacije (manifestacije) škode, a ne vedno. Prav takšen primer je tudi obravnavani, ko se je po zaključku zdravljenja z operativnimi posegi manifestirala zapoznela posledica (akutni holangitis) in ko je bil šele takrat znan dokončen obseg posledic (škode) pri tožniku oziroma se je stanje pri njem v zadostni meri stabiliziralo šele takrat.
odločitev o pravdnih stroških - razveljavitev odločbe - vrnitev zadeve v nov postopek
Ker je pritožbeno sodišče s sklepom razveljavilo zamudno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je bilo že iz tega razloga potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in posledično razveljaviti tudi pritožbeno izpodbijani sklep o pravdnih stroških ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
pregled in prepis sodnega spisa - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravice udeležencev postopka - kopije listin - pravni interes udeležencev postopka - osebni podatki - pregled vsebine komunikacij
Na podlagi tretjega odstavka 502.a člena ZKP in prvega odstavka 128. člena ZKP oseba, zoper katero je začasno zavarovanje odrejeno, pravico do pregleda in prepisa spisa. Vendar pri tem ne gre za pravico do kopije „celotnega spisa“, kot to zmotno meni pritožnik. Ni namreč sprejemljivo, da bi zgolj zato, ker teče postopek začasnega zavarovanja, udeleženec tega postopka imel pravico do kopije vseh listin spisa, tudi tistih, za katerih posest ne bi imel nobenega pravnega interesa. V kazenskem spisu se namreč nahajajo številni podatki, tudi osebni in občutljivi, ki nimajo nobene zveze z začasnim zavarovanjem. Očitno je, da pravni interes za pridobitev takšnih podatkov z vidika pravic udeleženca postopka začasnega zavarovanja ni podan.
Sodišče upravičenost do kopiranja podatkov presoja šele na podlagi konkretizirane zahteve udeleženca postopka začasnega zavarovanja, in odloči, ali je zahteva udeleženca utemeljena.
Udeleženka ima pravico pregledati podatke, ki jih je policija na podlagi odredbe sodišča izločila iz elektonske naprave, od teh pravico do kopije tistih komunikacij, ki se navajajo v obtožnici kot dokaz, pregled zaseženih elektronskih naprav pa se lahko opravi le z izvedencem v primeru izkazane verjetnosti, da se na elektronski napravi nahajajo še drugi podatki (ki še niso bili izločeni), ki pomenijo dokaz v kazenskem postopku; kakor za druge dokazne predloge, je treba tudi v tem primeru obrazložiti, katera odločilna dejstva se bodo s predlaganim dokazom dokazovala.
ZS člen 36, 36/4, 40a, 40a/2, 40c.. ZKP-UPB8 člen 25, 25/1, 25/1-1, 113, 298, 298/1, 324, 324/4.. ZS-I člen 7.. ZS-L člen 3.. Sodni red (1995) člen 156.. ZSPJS člen 2, 5.. ZDR-1 člen 126.
plačilo razlike plače - sodnica - specializirani oddelek - plača - senat
Tožnica, ki kot okrožna sodnica sicer sodi na drugem oddelku sodišča, in ki je bila z letnim razporedom dela razporejena kot članica senata na specializirani oddelek in dodeljena kot okrožna sosodnica v določeni zadevi, je za čas reševanja te zadeve v skladu z določbo 40.c člena ZS upravičena do plače v višini plače vrhovnega sodnika (to je do plače v višini 60. plačnega razreda). Pritožba se neutemeljeno zavzema za stališče, da so do višjega plačila iz tega naslova upravičeni le sodniki, ki so jim v zbornem sojenju podeljene pravice procesnega vodstva (predsedniki senata), saj to iz navedene določbe ne izhaja. Do višjega plačila so upravičeni vsi sodniki, ki rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, torej tako predsedniki senata kot sosodniki (člani senata).
obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - pravočasnost vloge
Predlog upnice, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče, je prepozen iz razloga, ker ga je upnica vložila po izteku roka osem dni od prejema obračuna.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe kot prepozne - način štetja rokov - tek roka - procesnopravno relevantna dejstva - vročitev s fikcijo - procesni rok - pritožbeni rok - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Osemdnevni pritožbeni rok iz tretjega odstavka 458. člena ZPP je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Roka ne podaljšujejo sobote, nedelje in prazniki, ki so znotraj tega roka.
oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, odloga oziroma obročnega plačila sodnih taks ne more vplivati na tek roka za plačilo sodne takse.
zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog - spor majhne vrednosti - (ne)sporno dejansko stanje - odločanje na podlagi listinskih dokazov
Prva toženka zmotno meni, da je že predlagano zaslišanje strank mogoče enačiti z zahtevo za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti. Izvedbe naroka s predmetnim ni zahtevala, zato je sodišče prve stopnje lahko odločilo na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP.