stanovanje - pravica do uporabe stanovanja - višina najemnine
Vrsta stanovanja, kakršno je tožnikovo, na katerem ima tožena stranka pravico do uporabe, nalaga tožniku, da lahko toženi stranki zaračuna le neprofitno najemnino.
Ker je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli, njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala.
Obsojenčeva neaktivnost v smeri odplačila dolgovanega zneska kaže na to, da se ob izreku pogojne obsodbe sploh ni zavedal resnosti sankcije, iz njegovega pasivnega ravnanja tudi v postopku za preklic pogojne obsodbe pa je zaključiti, da dolga že od vsega začetka ni nameraval plačati, zaradi česar je preklic pogojne obsodbe povsem utemeljen.
sprememba predloga za izvršbo - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Glede na to, da so v izvršilnem postopku določena pravila o pristopu k izvršbi, po katerih se za poplačilo istega ali več upnikov na istih predmetih izvršbe vodi samo en izvršilni postopek (prim. Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb, 1984), s konkretno spremembo predloga za izvršbo pa je upnik uveljavljal le novo terjatev in ni predlagal drugega sredstva izvršbe, ki bi lahko pomenilo krajevno pristojnost drugega izvršilnega sodišča za odločanje o predlogu za izvršbo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III R 11/97), ni nobene ovire, da sodišče prve stopnje (do konca tega izvršilnega postopka: s poplačilom upnika ali z ustavitvijo izvršbe) ne bi izdalo (dodatnega) sklepa o izvršbi na podlagi spremenjenega predloga za izvršbo.
Utemeljeno okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I.
odstavka 371. člena ZKP zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je dejanje obtoženemu dokazano in tudi nima razlogov o obtoženčevi krivdi. Glede na povezanost dejanj, saj je bil G.Č. spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju goljufije, ki naj bi ga storila Z.J. (pomoč h kaznivemu dejanju je akcesorne narave in predpostavlja obstoj osnovnega kaznivega dejanja), ker tudi ob upoštevanju, da je tudi kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic sicer storjeno v realnem steku zaobseženo z isto sodbo ter časovno in krajevno povezano z drugima dvema kaznivima dejanjema, je ob ugotovitvi, da je potrebno sodbo razveljaviti za obtoženega G.Č. iz razlogov, ki jih utemeljeno uveljavlja okrožna državna tožilka, bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti tudi za obtoženo Z.J. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo uveljavlja pritožnica, namreč za oba obtoženca pomeni takšno kršitev določb kazenskega postopka, ki je objektivno na škodo obeh. Ob takšni povezanosti obeh obtožencev bi se pokazal tudi procesni položaj Z.J., v kolikor sodišče druge stopnje ne bi ravnalo po določbi 387. člena ZKP, kot neugodnejši. Z.J. bi bila, čeprav sta oba obtoženca zajeta z isto sodbo in je njun pravni položaj enak, tako že pravnomočno spoznana za krivo. Bila bi zaradi tega v drugačnem, neugodnejšem položaju kot soobtoženi Č.
Sodišče je pri izdaji sklepa o izvršbi vezano na izrek pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in se zato ni upravičeno spuščati v vsebino obveznosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v pravdi.
V primeru, da je izrek sodbe sam v seboj v nasprotju, o delu izreka pa prvostopna sodba tudi nima razlogov, pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP. To pa pomeni, da je potrebno prvostopno sodbo že iz tega razloga razveljaviti.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pobeg obeh obtožencev s kraja kaznivega dejanja kot poskus kaznivega dejanja, ne pa kot prostovoljni odstop. Menjalnici se je namreč približala mati oškodovanca, ki je nato vstopila v menjalnico in v njej kričala ter mahala z metlo. Zato sta se oba obtoženca, tako tisti zunaj menjalnice kot tisti v notranjosti, prestrašila in s kraja dejanja odšla potem, ko sta že začela izvrševati kaznivo dejanje.
utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru (med drugim) navedel, da je bil račun zavrnjen in za to navedbo predložil tudi listino (dokaz); tak (obrazložen) ugovor je zato potrebno šteti za utemeljen v skladu z 2. odst. 53. člena in 1. odst. 61. člena ZIZ.
Določba 1. odst. 255. člena ZIP jasno določa, da lahko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče dospelih zneskov preživnine samo za tiste obroke, ki bodo zapadli v roku enega leta. V kolikor sodišče te omejitve ne spoštuje in v sklepu o predhodni odredbi zavarovanja ne omeji, zmotno uporabi materialno pravo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - obdolženec
Dejstvo, da bivajo udeleženci kazenskega postopka v kraju in občini za novo krajevno pristojnost predlaganega sodišča, ki ni pomembno oddaljeno od sicer krajevno pristojnega sodišča, ..led katerih je vložen obtožni predlog, ni tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZKP člen 373, 373/1. Odločba o seznamu mamil točka 109.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - pojem mamila - konoplja
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo nepopolno, ker je vprašanje, ali je rastlina konoplja (kanabis), ki jo je obtoženec dal drugemu v uživanje in ki jo je hranil za prodajo, presojalo zgolj na podlagi razmerja kanabinoidnih komponent v rastlini, ne pa tudi ali je šlo v konkretnem primeru za takšno količino konoplje, da bi bilo možno iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vrednostjo THC (tetrahidrokanabinola).
Veliko število oškodovancev in višina njim nastale škode ter predvsem dejstvo, da je šlo za ogoljufanje starejših, naivnih in zato zaupljivih ljudi, so okoliščine, ki v obravnavanem primeru utemeljujejo izrek visoke nepogojne zaporne kazni.
Tožnica ni utrpela poškodbe, za katero je po tabeli invalidnosti dogovorjena zavarovalnina. Dejstvo, da nekatere zavarovalnice v podobnih primerih priznavajo vsaj del invalidnosti, na obveznost tožene stranke, ki se striktno drži splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, ne vpliva.
Toženec, ki ni vedel, da je overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi do točno določenega dne za tožnico bistvena, ker se je tako dogovorila v predpogodbi z novim kupcem, tožnici ni odškodninsko odgovoren za to škodo, saj za toženca to ni škoda, ki bi jo moral pričakovati.
pritožba - pritožbeni razlog - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - trditveno in dokazno breme
Nova dejstva je mogoče s pritožbo uveljaviti le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.
ZIP člen 144, 186, 186/3, 186/4, 144, 186, 186/3, 186/4.
sklep o izvršbi - izvršba na nepremičnine
Učinki zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, nastanejo, če opravi sodišče prepis nepremičnine ter zapisnik o popisu razglasa na sodni deski.
Če je oškodovanec podal kazenske ovadbe v roku treh mesecev odkar je zvedel za kaznivo dejanje, kasneje pa je vložil zasebno tožbo, se po tretjem odstavku 53.člena ZKP šteje njegova ovadba za pravočasno zasebno tožbo.