utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru (med drugim) navedel, da je bil račun zavrnjen in za to navedbo predložil tudi listino (dokaz); tak (obrazložen) ugovor je zato potrebno šteti za utemeljen v skladu z 2. odst. 53. člena in 1. odst. 61. člena ZIZ.
pritožba - pritožbeni razlog - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - trditveno in dokazno breme
Nova dejstva je mogoče s pritožbo uveljaviti le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.
delni umik predloga za izvršbo - dolžnik brez pravnega interesa
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Z navedbama, da od upnika ni prejel pnevmatik ter da podpis na dobavnici ni njegov, dolžnik oporeka dobavi blaga; zatrjuje torej tim. negativno dejstvo, za katerega pa ne more predložiti dokazov.
Navedbi o plačilnih pogojih in plačilih sta novi dejstvi, za kateri tožena stranka ni izkazala, da ju brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave. Preplačilo v višini 100.000,00 SIT je tožena stranka v postopku sicer že zatrjevala, vendar je s tem navedla in dokazala le, da je glavnico po obeh vtoževanih računih plačala, ne pa tudi, da jo je plačala pravočasno.
Če je skupščina delniške družbe že bila sklicana in je določeno materijo že obravnavala, potem manjšinski delničarji ne morejo zahtevati še enkrat sklica skupščine glede istega vprašanja, ampak lahko sprejete sklepe skupščine le izpodbijajo.
Toženec, ki ni vedel, da je overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi do točno določenega dne za tožnico bistvena, ker se je tako dogovorila v predpogodbi z novim kupcem, tožnici ni odškodninsko odgovoren za to škodo, saj za toženca to ni škoda, ki bi jo moral pričakovati.
Odločanje o ugotovitvenem tožbenem zahtevku, da je tožnik lastnik nepremičnine, ker niso bile podane predpostavke za nacionalizacijo, ne spada v sodno pristojnost.
VII. odstavek 32. člena Zakona o kazenskem postopku po načelu ekonomičnosti omogoča sodišču, da izvede enotni postopek in izda eno samo sodbo, če pred njim tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj. V tem odstavku zakon v nasprotju s VI. odstavkom istega člena ne zahteva nobenih dodatnih pogojev (iste dokaze oz. medsebojno zvezo med kaznivimi dejanji).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - obdolženec
Dejstvo, da bivajo udeleženci kazenskega postopka v kraju in občini za novo krajevno pristojnost predlaganega sodišča, ki ni pomembno oddaljeno od sicer krajevno pristojnega sodišča, ..led katerih je vložen obtožni predlog, ni tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Pritožnik ni stranka v izvršilnem postopku (ne zajemajo ga subjektivne meje pravnomočnosti), zato nima pravnega interesa zahtevati razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Veliko število oškodovancev in višina njim nastale škode ter predvsem dejstvo, da je šlo za ogoljufanje starejših, naivnih in zato zaupljivih ljudi, so okoliščine, ki v obravnavanem primeru utemeljujejo izrek visoke nepogojne zaporne kazni.
V primeru, da je izrek sodbe sam v seboj v nasprotju, o delu izreka pa prvostopna sodba tudi nima razlogov, pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP. To pa pomeni, da je potrebno prvostopno sodbo že iz tega razloga razveljaviti.
Tožnica ni utrpela poškodbe, za katero je po tabeli invalidnosti dogovorjena zavarovalnina. Dejstvo, da nekatere zavarovalnice v podobnih primerih priznavajo vsaj del invalidnosti, na obveznost tožene stranke, ki se striktno drži splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, ne vpliva.
Ker je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli, njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala.
sodba na podlagi izostanka - preizkus po uradni dolžnosti
Tožbeni zahtevek je v obrestnem delu nesklepčen, saj tožeča stranka zahteva plačilo "zakonskih" zamudnih obresti od zapadlosti posameznega zneska do plačila, ki pa so (deloma) že zajete v vtoževani glavnici.
delni umik predloga za izvršbo - dolžnik brez pravnega interesa
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Tožena stranka ni banka. Zato je potrebno njeno zavezo, ki jo je podala v izjavi, presojati izključno v skladu z njeno vsebino, ne pa po pravilih, ki veljajo za bančne garancije o 1083. do 1088. člena ZOR-a. V primeru, da se veže garancija na osnovni posel pomeni to kavzalno garancijo, ne pa abstraktno.