Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom odmerilo stroškov za izvedenca, s posebnim sklepom pa nalaga tožeči stranki doplačilo predujma, sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato treba zadevo razveljaviti.
Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo zamudnih obresti in od obračunanih zamudnih obresti še zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila.
Pravica do ugotovitve in delitve skupnega premoženja, pridobljenega z delomv času trajanja zakonske zveze ne pripada samo zakoncema, ampak tudi njunim dedičem, glede na to, da gre za stvarnopravni zahtevek.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo preklicalo pogojno obsodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izreklo obsojencu zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije ter mu v njej določilo poseben pogoj, ki ga obsojenec ni izpolnil, tega pa tudi ni storil v samem postopku za preklic pogojne obsodbe, čeprav je kar na petih narokih zagotavljal, da bo dolg oškodovancu vrnil. Njegovo pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Toženka je plačala neprofitno najemnino, kar je potrdila sama tožnica. Takšno najemnino je bila toženka dolžna plačati. Višje najemnine, za katero tožnica enkrat zatrjuje, da je neprofitna, drugič, da je profitna, toženka ni bila dolžna plačati. Zato ni podan razlog za odpoved najemne pogodbe iz tretje alinee prvega odstavka 53. člena SZ in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).
Gola trditev, da tožena stranka tožeči stranki zastavljene opreme noče izročiti, pa je presplošna za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnica sami terjatvi ne ugovarja, ugovor ter premičnine na tem naslovu niso njene, pa ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, je bilo treba ugovor zavrniti in potrditi sklep o izvršbi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
dokazni postopek - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe in ki toženo stranko praviloma vežejo. Ta dokaz pa ni bil vpogledan v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ker ga je tožeča stranka sodišču predložila že po koncu glavne obravnave. S tem je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje predloženega dokaza v zvezi s pogodbenimi določili, ki veljajo v konkretnem primeru in na katerega se opirata tako tožbeni zahtevek kot tudi izpodbijana odločba.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik bi moral v ugovoru pojasniti, v čem so očitane nepravilnosti upnikovega zaračunavanja storitev in v zvezi z zatrjevanim sodišču predložiti ustrezne dokaze. Zgolj trditev, da upnik nepravilno zaračunava storitve ni dovolj konkretizirana, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in obstoj terjatve bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.
Ker izpodbijanega sklepa o dedovanju glede parcele št. 200/2 ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov, zakaj je ta parcela dodeljena zakonitim dedičem in ne oporočni dedinji, je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi katerega je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe, iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Ker je med pravdnima strankama spor o tem, ali je šlo za dogovorjeno provizijo z devizno klavzulo in ker tožena stranka ugovarja previsoko provizijo, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Za verodostojno listino, na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo, se v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ šteje tudi faktura oziroma račun in ne le overjen izpisek iz poslovnih knjig. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavnitev izvšilnega predloga za zneska, na katera se navedena računa glasita (218.45,80 SIT in 220.101,20 SIT).
Ker je bila skodelica izdelana po natančnih navodilih naročnika in ob sodelovanju avtorja, ki je izdelek večkrat pregledal, preden je dovolil, da se pripravi končni izdelek (kot njegova skodelica), je skodelico mogoče šteti kot avtorsko delo. Sicer pa pri skodelici ni pomemben samo ročaj z značilnim grbastim oprijemačem, ampak je pomembna kombinacija vseh elementov (barve in oblike, žganja in lošča) ki predstavlja (individualno) ustvarjalnost, ne pa zgolj prevzemanje znanih rešitev.
Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.