Z izplačilom odškodnine zavarovalnica vstopi v pravice svojega zavarovanca (oškodovanca) tako, da je njen položaj enak zavarovančevemu. Zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi je odškodninski, pri odškodninskih zahtevkih pa začetek teka zamudnih obresti ni vezan na okoliščino, kdaj je povzročitelj škode izvedel za zahtevek, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (prim. 186. člen ZOR).
Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik bi moral v ugovoru pojasniti, v čem so očitane nepravilnosti upnikovega zaračunavanja storitev in v zvezi z zatrjevanim sodišču predložiti ustrezne dokaze. Zgolj trditev, da upnik nepravilno zaračunava storitve ni dovolj konkretizirana, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je račun štev. 14/ARH-99 reklamiral in da je del zneska v višini 400.000,00 SIT tudi plačal, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval. V dokaz svojih trditev pa je predložil tudi reklamacijo (priloga B3) in ftk. potrdil o delnih plačilih (priloga B3 in B4), kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo preklicalo pogojno obsodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izreklo obsojencu zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije ter mu v njej določilo poseben pogoj, ki ga obsojenec ni izpolnil, tega pa tudi ni storil v samem postopku za preklic pogojne obsodbe, čeprav je kar na petih narokih zagotavljal, da bo dolg oškodovancu vrnil. Njegovo pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nezgodno zavarovanje - odškodnina - izpodbijane sodbe - pritožbeni razlog
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.
Roditelj, ki mu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mora poskrbeti za vse redne potrebe otroka (vključno z zagotovitvijo oblačil) ter jih poravnati iz preživnine in iz lastnega prispevka. To je predvsem v interesu otroka, saj ima tisti od staršev, pri katerem otrok stalno živi, nedvomno boljši vpogled v potrebe otroka in boljšo možnost poskrbeti za to, da je iz sredstev staršev pokritih čimveč nujnih in koristnih otrokovih potreb. To pa je najlažje doseči s plačevanjem preživnine v denarju, še posebej, če, tako kot v konkretnem primeru, dogovora med staršema ni.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženka pritožbo zoper sklep, s katerim ji je bil izrečen sodni opomin, vložila 5 dni po izteku pritožbenega roka ter je zato utemeljeno njeno pritožbo zavrglo kot prepozno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženke, ki niti ni navedla pritožbenih razlogov in ni obrazložila svoje pritožbe, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 168, 168/2, 169, 169/2, 168, 168/2, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse - predložitev listine - sodni rok
Ker tožeča stranka tudi v dodatnem roku ni predložila sodišču listin iz 2. odst. 169. člena ZPP, je sodišče pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bila lahko oproščena plačila sodnih taks.
Ker iz najemne pogodbe ne izhaja, da bi A. kot najemnik sklenil to pogodbo kot samostojni podjetnik posameznik, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so podani pogoji, ki jih določa 481. člen ZPP za to, da je mogoče nek spor opredeliti kot gospodarski spor.
ZPP člen 116, 497, 497/2, 497/3, 116, 497, 497/2, 497/3.
vrnitev v prejšnje stanje - napoved pritožbe
Ker v postopku toženo stranko zastopa pooblaščenka, mora v tem primeru opravičljiv razlog obstajati na strani pooblaščenke same in ne njene stranke (prim. 1. odst. 86. člena ZPP). Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so opravičljivi le, če stranka dokaže, da ni kriva za zamudo. Sodna taksa za pritožbo je bila plačana dne 19.11.1999, kar je v danem roku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nepravilno štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
Ni utemeljen zahtevek na odpoved najemne pogodbe, če je najemno razmerje ob izdaji prvostopne sodbe že prenehalo z iztekom odpovednega roka na podlagi najemnikove odpovedi najemne pogodbe.
Stranki zavarovalne pogodbe se lahko dogovorita za drugačen začetek učinkovanja zavarovalnega kritja, kot ga določajo splošni pogoji (7. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO 93 v zvezi s 7. čl. Pogojev za zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO Plus 91).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da servisna storitev, katere plačilo zahteva upnik, ni bila opravljena. Ker gre za pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo z resnično, je dolžnikov ugovor obrazložen.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.