izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni določno navedel računov, katerih plačilo naj bi bilo odloženo in tudi ni postavil nobenih konkretnih ugovornih trditev v zvezi z dogovorom na katerega se sklicuje. Predlagal je sicer dokaz z zaslišanjem obeh direktorjev, vendar dokazov, na podlagi katerih bi se šele ugotavljala dejstva, ki jih dolžnik v ugovoru ne kritizira naše civilno pravno pravo ne pozna. Glede na to, da je upnik predlogu za izvršbo priložil račune, iz katerih je razvidna specifikacija opravljenih storitev, bi moral dolžnik konkretizirati tudi svojo ugovorno navedbo, "da se nekateri računi nanašajo na storitve, ki jih upnik ni opravil", s pojasnilom za katere račune in katere storitve gre. Dolžnikovega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega.
Ker je med pravdnima strankama spor o tem, ali je šlo za dogovorjeno provizijo z devizno klavzulo in ker tožena stranka ugovarja previsoko provizijo, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1. ZOR člen 111, 111. ZPD člen 6, 13, 6, 13.
opravičljiv razlog - CENA - prodajna pogodba - zmota
Vabilo za glavno obravnavo je tožena stranka prejela 11.3.1999 (potrdilo o vročitvi, speto k l.št. 9). Če si ni pravočasno zagotovila pooblaščenca, sodi to v njeno sfero. Zaradi njene neaktivnosti ne more trpeti nasprotna stranka, ki ima pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. čl. Ustave RS). Če je tožeča stranka pristala na ceno, v kateri prometni davek ni bil upoštevan, pa se je naknadno izkazalo, da je zmotno menila, da gre za primere iz 6. čl. ZPD, ne more enostransko spremeniti pogodbene cene (prim. 111. čl. ZOR). Zato njen zahtevek na plačilo na podlagi omenjenega bremepisa ni utemeljen.
Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom odmerilo stroškov za izvedenca, s posebnim sklepom pa nalaga tožeči stranki doplačilo predujma, sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato treba zadevo razveljaviti.
Dedovanje po umrlem se v postopku denacionalizacije uvede z dnem pravnmočnosti odločbe o denacionalizaciji. Vpis v zemljiško knjigo ni pogoj, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo.
Glede na letnika rojstva tožencev, staršev D. K., razvidna iz podatkov sklenjene pogodbe med pravdnimi strankami ter na še neizdelan podpis D. K. na povratnici, pritožbeno sodišče ne dvomi o tej pritožbeni trditvi, zaradi česar je v posledici tega vročitev sodbe sinu pravdnih strank nezakonita, saj je v nasprotju z določilom čl. 142 v zvezi z določilom čl. 141 ZPP/77. Vendar posledic nezakonitega vročanja ne moreta in ne smeta trpeti toženca, saj so jima s tem odvzeti trije (od petnajstih) dnevi za pritožbo, zaradi česar spričo pomembnosti zakonito določenega in nepodaljšljivega pritožbenega roka in posledic njegove zamude prične teči pritožbeni rok v takšnem primeru šele z dejansko vročitvijo sodbe tožencema, torej 18.1. in ne z vročitvijo njunemu sinu dne 15.1.1999. Takšno stališče je že večkrat zavzela tudi sodna praksa.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je ugovor vložil pravočasno, vendar pa v njem ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Zato je ugovor neutemeljen.
Razvezana žena, ki nima zaposlitve, v starosti 45 let, s končanimi 4 razredi osnovne šole, ki živi na področju z visoko brezposelnostjo, ki skrbi za bolno mamo in ki ima spričo zdravstvenih težav tudi sama predpisane določene omejitve pri delu, je težko zaposljiva oseba, ki je upravičena do preživnine po 81. členu ZZZDR.
Navidezna pogodba nima pravnega učinka. Stranka, ki je sama povzročila, da ni prišlo do sklenitve pogodbe, ne more uveljavljati odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri pogajanjih.
zamudne obresti - obresti - odškodnina - negmotna škoda
Zakonite zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva izdaje sodbe prve stopnje, s katero je odškodnina odmerjena.
Če je taksa za tožbo in opomin plačana v roku iz opomina, ni pogojev za domnevo o umiku tožbe po četrtem odstavku 180. člena ZPP zgolj iz razloga, ker potrdilo o plačilu kot dokaz ni bilo v tem roku predloženo sodišču.
Če toženec zatrjuje, da je vse plačal kar je bil dolžan, mora za to predložiti dokaze, ne pa da zatrjuje, da je žrtev svoje raztresenosti, ker je prav vsa potrdila izgubil.
zaznamba spora - oblika zahtevka - ugotovitev dejanskega stanja
Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.
Gola trditev, da tožena stranka tožeči stranki zastavljene opreme noče izročiti, pa je presplošna za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.