Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Roditelj, ki mu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, mora poskrbeti za vse redne potrebe otroka (vključno z zagotovitvijo oblačil) ter jih poravnati iz preživnine in iz lastnega prispevka. To je predvsem v interesu otroka, saj ima tisti od staršev, pri katerem otrok stalno živi, nedvomno boljši vpogled v potrebe otroka in boljšo možnost poskrbeti za to, da je iz sredstev staršev pokritih čimveč nujnih in koristnih otrokovih potreb. To pa je najlažje doseči s plačevanjem preživnine v denarju, še posebej, če, tako kot v konkretnem primeru, dogovora med staršema ni.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je ugovor vložil pravočasno, vendar pa v njem ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Zato je ugovor neutemeljen.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženka pritožbo zoper sklep, s katerim ji je bil izrečen sodni opomin, vložila 5 dni po izteku pritožbenega roka ter je zato utemeljeno njeno pritožbo zavrglo kot prepozno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženke, ki niti ni navedla pritožbenih razlogov in ni obrazložila svoje pritožbe, zavrnilo kot neutemeljeno.
Ugotovljene spremenjene razmere - povečane življenjske potrebe otroka, dolžnost preživljanja le še enega otroka (od dveh) ter spremenjeno razmerje med zneskom OD in preživnine - terjajo zvišanje preživnine.
Za verodostojno listino, na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo, se v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ šteje tudi faktura oziroma račun in ne le overjen izpisek iz poslovnih knjig. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavnitev izvšilnega predloga za zneska, na katera se navedena računa glasita (218.45,80 SIT in 220.101,20 SIT).
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
Če bi zakon želel poskus mirne ureditve spornega razmerja predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega ali drugega postopka, bi to moral izrecno in na nedvoumen način določiti. Tako pa ni mogoče šteti, da stranka, ki se ni predhodno obrnila s svojim zahtevkom na državno pravobranilstvo v skladu s 14. čl. ZDPra, tega ne more uveljavljati v pravdi oziroma drugem postopku. Tožeča stranka je spor za povračilo plačane najemnine za obdobje od dneva, ko bi morala biti sklenjena pogodba o prodaji stanovanja, do dneva, ko je bila dejansko sklenjena, opredelila kot spor iz neupravičene pridobitve, torej na podlagi 210. čl. ZOR, sodišče prve stopnje pa kot odškodninski spor na podlagi 183. ZOR. Vendar pa določbe ZOR (ne 183. čl. ne 210. čl. in nadaljnji) v obravnavanem sporu ne pridejo v poštev. Primarni interes privatizacijskega upravičenca po SZ je sklenitev prodajne pogodbe. Njegovi interesi so v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti zavarovani s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki se oblikuje po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za stanovanje (5. odst. 117. čl. SZ). Če bi bil poleg tega upravičen tudi do vrnitve plačane (neprofitne) najemnine, bi bil deležen dvojnega pravnega varstva: sklenitve prodajne pogodbe za kupnino po vrednosti točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup in še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
odlog izvršbe - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo
Slabo zdravstveno stanje obeh dolžnikov ne predstavlja posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (5. odstavek 38. čl. ZIZ), ko je zaključek o potrebnosti stroškov za izvršbo naredilo na podlagi računa, ki ne vsebuje specifikacije o tem, koliko ur dela je bilo potrebno v zvezi z delno odstranitvijo dvoriščne ograje in koliko materiala in v kakšni vrednosti je bilo uporabljenega. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
Če je taksa za tožbo in opomin plačana v roku iz opomina, ni pogojev za domnevo o umiku tožbe po četrtem odstavku 180. člena ZPP zgolj iz razloga, ker potrdilo o plačilu kot dokaz ni bilo v tem roku predloženo sodišču.
Dolžnik zatrjuje samo nastanek znatnejše škode, do katere bi prišlo, če se ne bi odložila izvršba s prodajo premičnih stvari, ne navaja pa nobenega utemeljenega razloga, ki je potreben kot 2. predpostavka za odlog izvršbe.
Sodišče prve stopnje je pri vročanju opomina prezrlo, da ima taksni zavezanec pooblaščenca in je opomin namesto pooblaščencu vročilo neposredno taksnemu zavezancu. Zaradi nepravilne vročitve, tudi naknadni 15-dnevni rok, ki ga za plačilo sodne takse predvideva ZST, in prične teči z vročitvijo opomina, še ni potekel.
ZPP člen 158, 158/1, 189, 189/1, 158, 158/1, 189, 189/1.
povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka
Ko gre za vprašanje izpolnitve zahtevka v zvezi s povrnitvijo pravdnih stroškov, o izpolnjenem zahtekvu ni mogoče govoriti, če tožbe tožniku še ni bila vložena.