sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je ugovor vložil pravočasno, vendar pa v njem ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Zato je ugovor neutemeljen.
Taksna obveznost tožene stranke je nastala v letu 1997 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 1999, vendar pa je bilo zastaranje pretrgano z dejanjem sodišča, in sicer z izdajo taksnega opomina dne 24.12.1997 kot tudi njegovo vročitvijo toženi stranki dne 6.1.1998.
Ker je bila skodelica izdelana po natančnih navodilih naročnika in ob sodelovanju avtorja, ki je izdelek večkrat pregledal, preden je dovolil, da se pripravi končni izdelek (kot njegova skodelica), je skodelico mogoče šteti kot avtorsko delo. Sicer pa pri skodelici ni pomemben samo ročaj z značilnim grbastim oprijemačem, ampak je pomembna kombinacija vseh elementov (barve in oblike, žganja in lošča) ki predstavlja (individualno) ustvarjalnost, ne pa zgolj prevzemanje znanih rešitev.
Gola trditev, da tožena stranka tožeči stranki zastavljene opreme noče izročiti, pa je presplošna za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnica sami terjatvi ne ugovarja, ugovor ter premičnine na tem naslovu niso njene, pa ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, je bilo treba ugovor zavrniti in potrditi sklep o izvršbi.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
Ker izpodbijanega sklepa o dedovanju glede parcele št. 200/2 ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov, zakaj je ta parcela dodeljena zakonitim dedičem in ne oporočni dedinji, je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi katerega je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.
Da lahko sodišče skrbno oceni vse okoliščine v zvezi s pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka, mora stranka v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze. Enaka obveznost velja za mladoletnika. Le ko sodišče razpolaga z vsemi dokazi, lahko, kot mu nalaga zakon, skrbno presodilo vse okoliščine. Ker mladoletni tožnik predlogu za oprostitev stroškov postopka tudi po naknadnem pozivu sodišča ni priložil vseh potrebnih dokazov (podatkov o dohodkih matere), dokazno breme pa nosi sam, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati pogojev za taksno oprostitev.
Ugotovljene spremenjene razmere - povečane življenjske potrebe otroka, dolžnost preživljanja le še enega otroka (od dveh) ter spremenjeno razmerje med zneskom OD in preživnine - terjajo zvišanje preživnine.
Dolžnik zatrjuje samo nastanek znatnejše škode, do katere bi prišlo, če se ne bi odložila izvršba s prodajo premičnih stvari, ne navaja pa nobenega utemeljenega razloga, ki je potreben kot 2. predpostavka za odlog izvršbe.
ZPP ne predpisuje, da mora biti na pooblastilu datum. Če ga ni, utegne biti to kvečjemu okoliščina, zaradi katere sodišče podvomi v pravilnost pooblastila. V tem primeru s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo.
Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.
Dedovanje po umrlem se v postopku denacionalizacije uvede z dnem pravnmočnosti odločbe o denacionalizaciji. Vpis v zemljiško knjigo ni pogoj, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 16.12.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščene odvetnice in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
Sodišče prve stopnje je pri vročanju opomina prezrlo, da ima taksni zavezanec pooblaščenca in je opomin namesto pooblaščencu vročilo neposredno taksnemu zavezancu. Zaradi nepravilne vročitve, tudi naknadni 15-dnevni rok, ki ga za plačilo sodne takse predvideva ZST, in prične teči z vročitvijo opomina, še ni potekel.