Ugovor tožene stranke, da ni zavezana za plačilo dolga po pogodbi, ker je kot zastopnik lastnikov poslovnih prostorov, katerih upravnik je, sklenila pogodbo sicer v svojem imenu, ampak na račun zastopanih, bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, če bi tožena dokazala, da je tožečo stranko ob sklepanju pogodbe o tem obvestila oziroma, da je tožeča za to dejstvo vedela ali bi po okoliščinah primera lahko sklepala, da nastopa tožena kot zastopnik (3. odst. 85. čl. ZOR).
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36d/2, 36d/3, 36d, 36d/2, 36d/3. SKPG-90 člen 12.
trajni presežek - dokazno breme
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev izvajala v skladu z določbami Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz l. 1990 in svojega pravilnika, ki kot temeljni izločilni kriterij določata delovno uspešnost, ne pa po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (ki kot temeljni kriterij določa strokovno izobrazbo), saj ob začetku postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev navedena panožna kolektivna pogodba še ni veljala.
Dokazno breme, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, ker spada med zaščiteno kategorijo delavcev po 36.d členu ZDR, nosi delavec. Neupoštevne so le gole pritožbene navedbe, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ker je njegova žena kot nezaposlena prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za katere tožnik v pritožbi ne predloži dokazov, tekom postopka pri delodajalcu in na sodišču pa tega niti ni zatrjeval.
Na podlagi ugotovitev, da na žiro računu izdajatelja akceptnega naloga ob dospelosti ni bilo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zneska navedenega v akceptnem nalogu in da je do višine sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil realiziran, je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.
izvršba na premičnine - prodaja stvari - poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe
Ustavitev izvršbe na premičnine s sklepom v smislu 1. odst. 95. čl. ZIZ bo v obravnavanem primeru mogoča šele po pravnomočnosti sklepa o poplačilu in pod pogojem, da upnik v postopku ni bil v celoti poplačan. V primeru, če je bil upnik že v celoti poplačan, po ZIZ ni predvidena izdaja posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav tak sklep ni protipraven in je za stranke celo koristen), predvsem pa v takem primeru ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi iz razlogov po 1. odst. 95. čl. ZIZ, saj se izvršba ne ustavlja zato, ker ne bi bile prodane vse stvari, temveč zato, ker je upnik v celoti poplačan in je torej namen izvršilnega postopka dosežen.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kakšni stroški naj bi mu nastali pred sklenitvijo katere pogodbe, koliko ti stroški znašajo in kakšno zvezo imajo z upnikovo terjatvijo. Prav tako ne pove, v kakšni zvezi s terjatvijo so zatrjevana, a ne izkazana potovanja v Nemčijo in kateri stroški so zaradi tega večji, niti ne postavi konkretnih trditev, kakšno nezadovoljstvo naj bi bilo razvidno iz zapisnika o primopredaji ter kako naj bi to vplivalo na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.
ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.
zavrženje predloga za izvršbo - bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi sodbe s katero je bilo odločeno, da ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, ni mogoče vložiti novega predloga za izvršbo in seveda tudi ne odločati o njem. Sklep o izvršbi izdan na podlagi take sodbe je treba razveljaviti in predlog za izvršbo zavreči.
ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1. ZOR člen 111, 111. ZPD člen 6, 13, 6, 13.
opravičljiv razlog - CENA - prodajna pogodba - zmota
Vabilo za glavno obravnavo je tožena stranka prejela 11.3.1999 (potrdilo o vročitvi, speto k l.št. 9). Če si ni pravočasno zagotovila pooblaščenca, sodi to v njeno sfero. Zaradi njene neaktivnosti ne more trpeti nasprotna stranka, ki ima pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. čl. Ustave RS). Če je tožeča stranka pristala na ceno, v kateri prometni davek ni bil upoštevan, pa se je naknadno izkazalo, da je zmotno menila, da gre za primere iz 6. čl. ZPD, ne more enostransko spremeniti pogodbene cene (prim. 111. čl. ZOR). Zato njen zahtevek na plačilo na podlagi omenjenega bremepisa ni utemeljen.
Dedovanje po umrlem se v postopku denacionalizacije uvede z dnem pravnmočnosti odločbe o denacionalizaciji. Vpis v zemljiško knjigo ni pogoj, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo.
Tožba na nedopustnost izvršbe je premoženjskopravni spor in ne spor o ukinitvi preživnine ter je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom odmerilo stroškov za izvedenca, s posebnim sklepom pa nalaga tožeči stranki doplačilo predujma, sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato treba zadevo razveljaviti.
Tožeča stranka je pri sodišču uveljavljala plačilo zamudnih obresti in od obračunanih zamudnih obresti še zakonite zamudne obresti od 8.5.1997 dalje. Ker je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od uveljavljanih obračunanih obresti priznalo zamudne obresti od 8.5.1997 dalje do plačila.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. S sprejeto odločitvijo, sodišče ni poseglo v tisti del sklepa o izvršbi, ki predstavlja izvršilni naslov in tudi ni ustavilo izvršbe na morebitnih drugih dolžnikovih računih, skladih, akreditivih ali podobnih naslovih. Izvršbo je ustavilo le v obsegu glede katerega so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 147. člena ZIZ.
Glede na letnika rojstva tožencev, staršev D. K., razvidna iz podatkov sklenjene pogodbe med pravdnimi strankami ter na še neizdelan podpis D. K. na povratnici, pritožbeno sodišče ne dvomi o tej pritožbeni trditvi, zaradi česar je v posledici tega vročitev sodbe sinu pravdnih strank nezakonita, saj je v nasprotju z določilom čl. 142 v zvezi z določilom čl. 141 ZPP/77. Vendar posledic nezakonitega vročanja ne moreta in ne smeta trpeti toženca, saj so jima s tem odvzeti trije (od petnajstih) dnevi za pritožbo, zaradi česar spričo pomembnosti zakonito določenega in nepodaljšljivega pritožbenega roka in posledic njegove zamude prične teči pritožbeni rok v takšnem primeru šele z dejansko vročitvijo sodbe tožencema, torej 18.1. in ne z vročitvijo njunemu sinu dne 15.1.1999. Takšno stališče je že večkrat zavzela tudi sodna praksa.
Na podlagi podatkov pritožbe ni bilo moč ugotoviti, na katero zadevo se pritožba nanaša, in ker pritožnik pritožbe ni ustrezno dopolnil, je prvostopno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 366. člena ZPP/99 njegovo pritožbo pravilno zavrglo kot nepopolno.
ZD člen 163, 212, 220, 221, 221/1, 163, 212, 220, 221, 221/1. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
pritožbena novota - razlog - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Trditev pritožnika, da nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju, ne spada v zapuščino, ker da je na njej že za življenja zapustnice on pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni upoštevno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, spričo procesnega postopanja sodišča prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep brez nove zapuščinske obravnave, pritožnik opravičljivo ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Na pritožbeni stopnji je prišlo do situacije, ko je med dediči nastal spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. To vprašanje pa terja napotitev dedičev na pravdo.
ZGD člen 436, 437, 436, 437. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - sredstva na tekočem računu
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni bil utemeljen, ker upnik v predlogu ni niti navedel, katero denarno terjatev želi zavarovati. Šele iz pritožbe je razbrati, da namerava upnik zahtevati od dolžnka vračilo tržne vrednosti svojega poslovnega deleža. Šele pritožbeno navajanje odločilnih dejstev je prepozno, saj pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost ugotovitev in odločitev prvostopnega sodišča glede na dejansko stanje ob času odločanja na prvi stopnji.