Iz pogodbe jasno izhaja volja pogodbenih strank o tem, katere nepremičnine so s pogodbo dane v najem, ter za katere izmed njih je tožena stranka dolžna plačevati najemnino. Ugotavljanje volje pogodbenih strank glede predmeta najema in dolžnosti plačevanja najemnine z izvajanjem drugih dokazov je zato nepotrebno, saj se jasna pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo.
Ni mogoč pregon storilca kaznivega dejanja, če je med dnevom, ko naj bi bilo dejanje storjeno in vložitvijo obtožnega predloga, ko drugih procesnih dejanj ni bilo in obdolženec ni storil še kakšnega enakega ali težjega kaznivega dejanja, pretekel čas, ki ga zakon za to določa.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Vse navedbe, s katerimi dolžnik prereka obstoj terjatve upnika, so neupoštevne; dolžnik bi jih namreč moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov.
Če bi stranka v novem predlogu za začasno odredbo lahko navajala dejstva, ki so obstajala že v času prvega predloga, bi to pomenilo obid pravnomočnosti sklepa o prvem predlogu. Dejstva, na katera se opira prvi sklep o začasni odredbi, morajo biti namreč zavarovana zoper nove (drugačne) navedbe v novem predlogu, ki pomenijo zgolj uveljavljanje subjektivnih novot, ne pa objektivnih.
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.
Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.
Dejstva, da se obdolženec "za dejanje ne čuti niti najmanj krivega", ni mogoče razlagati v njegovo škodo. Obdolženec namreč po ustavi in zakonu ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Zato bi upoštevanje zanikanja kaznivega dejanja kot obteževalne okoliščine pomenilo kršitev pravice do obrambe.
Obvestilo, da stranka zaradi službenega potovanja v tujino ne bo mogla pristopiti na narok (za glavno obravnavno), ne učinkuje samo po sebi, ampak samo skupaj s predlogom za preložitev naroka (zaradi predlaganega zaslišanja stranke). Če se ena stranka ne odzove sodnemu vabilu, velja tisto, kar je izpovedala druga (zaslišana) stranka.
pogojna obsodba - poseben pogoj - preklic - neizpolnitev obveznosti
Če je višina neizpolnjene obveznosti kot posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe nesorazmerna višini izrečene kazni, obsojeni pa je dokazano slabega premoženjskega stanja, je primerneje podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, še zlasti, če je rok za preklic pogojne obsodbe odprt tudi po preteku podaljšanega roka za izpolnitev obveznosti.
zavrženje - zasebna tožba - opozorilo na posledice
Če je zasebni tožilec obveščen, v čem je napaka v zasebni tožbi in opozorjen na posledico nepoprave, pa te napake kljub vložitvi popravka ne popravi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšne zasebne tožbe pravilna.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 15, 15.
dovolitev izvršbe - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Terjatev iz izvršilnega naslova, ki ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni obstajala, se šteje kot strošek stečajnega postopka. Zato zanjo ne velja prepoved dovolitve izvršbe iz 1.odst. 111. člena ZPPSL.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato dolžnik zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve.
Če je dejansko stanje ugotovljeno s skladnostjo izpovedbe oškodovanca in mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke o načinu nastanka telesne poškodbe, ga ni mogoče pritožbeno izpodbiti s predlaganje zaslišanja priviligirane priče, ki se je pričanju v postopku na prvi stopnji odpovedala pričanju.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
Upnikom, ki so terjatve pravočasno prijavili v postopku prisilne poravnave, teh terjatev ni treba ponovno prijavljati v stečajnem postopku, saj se šteje, da so že prijavljene.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo obsojenčevo pritožbo kot prepozno, saj je sklep, proti kateremu se je pritožil, obsojenec sprejel dne 31.1.2000, pritožbo pa je vložil šele dne 22.2.2000.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6.
odgovornost družbenika za dolg družbe - odgovornost družbenikov
V primeru, da se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne uskladijo z določbami ZGD v predpisanih rokih, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetniki. Vzpostavlja se dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov napram upnikom.
KZ člen 310, 310/1, 317, 317/1, 310, 310/1, 317, 317/1.
povzročitev splošne nevarnosti - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - znak kaznivega dejanja - konkretna nevarnost
Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem konkretne nevarnosti za življenje dveh oškodovancev, je izpodbijana sodba v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. razveljavljena. V zvezi z dejanjem pod točko 2. pa je bilo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ pravilno ugotovljeno, izrečena pa je bila prestroga kazenska sankcija. Zato je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.
Sorodstveno in zunajzakonsko razmerje obeh obremenilnih prič z zasebnim tožilcem še ni utemeljen razlog za odvzem verodostojnosti izpovedb takšnih prič, če ni drugih tehtnih razlogov. Pritožba zagovornice zoper obsodilno sodbo ne more biti uspešna.
Glede na to, da zagorovnikov predlog ni bil usmerjen k razčiščevanju obtoženčeve prištevnosti, se je strinjati z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za postavitev izvedenca psihiatra. Po določbi I. odstavka 265. člena ZKP sodišče izvedenca psihiatra postavi le takrat, kadar nastane sum, da je pri obtožencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne druševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. Zaključki sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga, da ni razlogov za razčiščevanje določenih pojmov iz psihiatrije s postavitvijo izvedenca psihiatra ob tem, da ni bil vnešen dvom v obtoženčevo prištevnost, so tako utemeljeni.