Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev dolgov v trenutku razveze zakonske zveze, ima po 61. členu ZZZDR pravni interes, da se poleg aktive ugotovi tudi pasiva na skupnem premoženju. Krediti so namreč nastali zaradi nakupa premoženja, ki spada v skupno prmeoženje.
ZPP člen 8, 8. Zakon o telekomunikacijah (ZTel) člen 7, 7.
dejansko stanje - dokazna ocena - višina prispevka
Zakon o telekomunikacijah izvajalcem javnih telekomunikacijskih storitev nalaga, da za obračun storitev evidentirajo podatke o storitvah, ki so jih opravili za svoje uporabnike in jim na njihovo zahtevo v skladu s tehničnimi možnostmi omogočijo pregled podatkov o svojih storitvah (7. čl. Zakona o telekomunikacijah). Tožeči stranki, ki izpisa klicanih telefonskih številk iz navedenih razlogov ni mogla predložiti, zato ni mogoče očitati monopolističnega ravnanja, prav tako pa to dejstvo ne more biti v njeno škodo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, drugih pravno pomembnih dejstev pa ni navedel, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo obsega v katerem je bila izvršba dovoljena in je po drugi neuspešni javni dražbi izvršbo ustavilo v celoti in ne le na zarubljenem predmetu (peči za peko pizz). Za ustavitev izvršilnega postopka v tem obsegu pa ni imelo podlage v določilih ZIP.
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.
Oškodovanec kot tožilec je zaradi zavrženja ovadbe s strani ODT na sodišče naslovil zahtevo za nadaljevanje kazenskega pregona proti obdolžencu. Ta zahteva (obtožni predlog) ni bila sestavljena v skladu s 434. čl. ZKP, zato ga je sodišče pozvalo, da jo ustrezno dopolni, hkrati pa ga je tudi poučilo o tem, katere sestavine mora imeti obtožni predlog in o posledicah, če vloge v danem roku ne bi popravil. Oškodovanec je sodišču poslal novo vlogo, ki prav tako ni bila sestavljena v skladu z zakonom, zato jo je zavrglo (III. odst. 76. čl. ZKP). Rok za pritožbo proti takšni odločbi je bil 3 dni, ker pa je oškodovanec kot tožilec vložil pritožbo šele 7 dan, s pošto, nepriporočeno, jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot prepozno.
zavrženje - zasebna tožba - opozorilo na posledice
Če je zasebni tožilec obveščen, v čem je napaka v zasebni tožbi in opozorjen na posledico nepoprave, pa te napake kljub vložitvi popravka ne popravi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšne zasebne tožbe pravilna.
Dejstva, da se obdolženec "za dejanje ne čuti niti najmanj krivega", ni mogoče razlagati v njegovo škodo. Obdolženec namreč po ustavi in zakonu ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Zato bi upoštevanje zanikanja kaznivega dejanja kot obteževalne okoliščine pomenilo kršitev pravice do obrambe.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP, ki spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
Ker sodišču do konca glavne obravnave niso bile znane okoliščine, pomembne za določitev višine dnevnega zneska denarne kazni je višje sodišče na pritožbo državnega tožilca, ki se zavzama za izrek stranske denarne kazni (2. odst. 39. čl. KZ), smelo izpodbijano sodbo spremeniti in obdolžencu v pogojni obsodbi izreči še stransko denarno kazen v določenem znesku na podlagi splošnih pravil za odmero kazni.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Tudi navedbe, da je upnika prosil za rešitev v smeri odloga vračila posojila, ni mogoče upoštevati v smislu 9. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi mu upnik (že) odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, temveč, da je to upniku šele predlagal.
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.
Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 195, 195. ZZK člen 45, 45.
odtujitev stvari med pravdo
Čeprav je bila kupoprodajna pogodba za parcelo med tožencem in tretjim sklenjena pred vložitvijo tožbe tožnika zaradi priznanja lastninske pravice na tej parceli, se šteje, da je bila parcela odtujena med pravdo, saj je bila lastninska pravica tretjega vknjižena v zemljiško knjigo po vložitvi tožbe (33. člen ZTLR), zato ni ovire, da se pravda med strankama ne dokonča.
ZPP (1977) člen 207, 207/2, 207/3, 207, 207/2, 207/3. ZGD člen 365, 365/1, 365, 365/1.
tožba
Dokler ni pravnomočno odločeno o zavrnitvi intervencije (oz. o naknadnem preklicu intervencije, ki je bila že dopuščena), intervenientu in mogoče odreči udeležbe v postopku niti ni mogoče izključiti njegovih pravdnih dejanj. Pripoznava zahtevka na razveljavitev skupščinskega sklepa lahko v določenih okoliščinah pomeni izigranje zamujenega roka za vložitev izpodbojne tožbe.
Dolžnik je navedel, da sta dva računa plačana, in predložil dokaz za to navedbo; delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) je torej ugovarjal obrazloženo, skladno z 2. odst. 53. člena v zvezi z 1. odst. 61. člena ZIZ.
pogojna obsodba - poseben pogoj - preklic - neizpolnitev obveznosti
Če je višina neizpolnjene obveznosti kot posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe nesorazmerna višini izrečene kazni, obsojeni pa je dokazano slabega premoženjskega stanja, je primerneje podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, še zlasti, če je rok za preklic pogojne obsodbe odprt tudi po preteku podaljšanega roka za izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
Iz pogodbe jasno izhaja volja pogodbenih strank o tem, katere nepremičnine so s pogodbo dane v najem, ter za katere izmed njih je tožena stranka dolžna plačevati najemnino. Ugotavljanje volje pogodbenih strank glede predmeta najema in dolžnosti plačevanja najemnine z izvajanjem drugih dokazov je zato nepotrebno, saj se jasna pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo.