ZIZ člen 34, 34/1, 133, 133/3, 34, 34/1, 133, 133/3.
ustavitev izvršbe
Sodišče je dovolilo izvršbo z rubežem osebnega dohodka ter z rubežem premičnin. Ker upnik v od sodišča določenem roku slednjemu ni sporočil naslova sedanjega dolžnikovega delodajalca, je sodišče, glede na določbo 3. odst. 133. člena ZIZ, utemeljeno ustavilo izvršbo le na izvršilno sredstvo rubeža osebnih dohodkov, ne pa tudi na izvršilno sredstvo rubeža premičnin.
Tako si je v obravnavani pravdni zadevi, v kateri je tožnik zahteval izločitev razpravljajoče sodnice, o kateri bi moral odločiti predsednik sodišča po 1. odst. 74. čl. ZPP/77, le ta po ugotovitvi, da njegov sin odvetnik I. S. iz Novega mesta zastopa eno izmed toženih strank, kar za predsednika sodišča po analogiji 71. čl. ZPP/77 (ki določa izločitev sodnika pri sojenju) predstavlja izločitveni razlog iz njegove 3. tč., pravilno za svojega namestnika po 1. odst. 72. čl. ZPP/77 določil podpredsednika sodišča. Predsednika sodišča namreč tožnik kot stranka ni izločal, da bi o njegovi zahtevi moralo po 2. odst. 74. čl. ZPP/77 odločati neposredno višje sodišče, kot zmotno opozarja pritožnik, pač pa gre za izključitev po predlogu oziroma presoji samega predsednika zaradi tako imenovanega izključitvenega razloga (1. do 5. tč. 71. čl. ZPP/99), ko je predsednik sodišča (kot tudi sodnik) izključen po zakonu samem, zaradi česar mora takoj prenehati z delom oz. ne sme odločiti o predlagani izključitvi razpravljajoče sodnice. Ravno za takšen primer, kot je obravnavani, torej ZPP določa, da si predsednik sodišča določi namestnika, pri čemer je predsednik ravnal pravilno, ko si je za namestnika določil podpredsednika sodišča (ki je seveda tudi sodnik) in ne kateregakoli drugega sodnika, kar pritožba spet prezre, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča edino podpredsednik pooblaščen predsednika nadomeščati pri odločanju o tistih sodnih zadevah, pri katerih po ZPP-ju odloča v vlogi predsednika in ne zgolj kot sodnik (smiselna uporaba čl. 61/1 in 2 v zvezi z čl. 60/1 Zakona o sodiščih (Ur.list RS št. 19/94 s spremembami)).
Po določilu 19. člena ZGD mora družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, pri čemer se v register vpiše tudi skrajšana firma. Tožena stranka, ki se je ves čas postopka predstavljala s pomanjkljivo firmo (kakršna v sodni register ni vpisana) in s tem povzročila pri tožeči stranki pomanjkljivo popravo tožbe s firmo v skrajšani obliki, zgolj zaradi take pomanjkljive navedbe njene firme ne more uživati pravnega varstva.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-6, 354, 354/2, 354/2-6.
pravice solastnikov - zakonec
Ker tožba navaja, da je toženec solastnik hiše, ki je bila zgrajena tekom trajanja zakonske zveze, iz teh navedb ne izhaja tožbeni zahtevek, po katerem se mora toženec izseliti, ker je v hiši brez pravnega naslova. Zato je sodišče neutemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
Za odločitev o tem, ali se je stranka istočasno poslužila samopomoči in sodnega varstva v primeru motenja posesti, je odločilno le stanje ob vložitvi tožbe. Kasnejše odstranjevanje posledic motitvenih dejanj s strani tožeče stranke ne pomenijo samopomoči, ki bi izključevala njegovo pravico do sodnega varstva, ampak gre le za spreminjanje dejanskih razmer, ki lahko vplivajo le na utemeljenost restitucijskega zahtevka in na vprašanje ali ima tožeča stranka še pravni interes na ugotovitvi motenja posesti, če ne zahteva ničesar drugega.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka ugovoru zoper sklep o izvršbi ni priložila pooblastila in je posledično ugovor zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o zavrženju ugovora razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
vsebina tožbe - določenost zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Nedoločenost zahtevka narekuje sodišču prve stopnje postopanje po določilu 109. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je ostal izrek sodbe nedoločen, to pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka 13.tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče moralo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti (1. odst. 369. čl. ZPP). Ni mogoče določiti deleža zgolj na hiši in kozolcu brez (vsaj funkcionalnega) zemljišča - to namreč deli usodo stavbe, kar izhaja iz materialnopravnih predpisov, ki urejajo nepremičnine oziroma promet z njimi. Stavba in zemljišče se obravnavata enotno in odločanje o (so)lastninski pravici le na stavbi neodvisno od zemljišča ni mogoče.
Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.
Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
Pri lastninski tožbi za izročitev stanovanja mora lastnik dokazati, da ima lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Toženčeve pritožbene trditve, da stanovanja ne zaseda, niso podprte z dokazi, zato jih ni mogoče upoštevati.
Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost. Njeno izpolnitev lahko upnik zahteva od vsakega od solidarnih dolžnikov vse dotlej, dokler ni izpolnjena.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4, 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - izvršba na nepremičnine - pravica - zastavna pravica
Kadar sodišče ustavi izvršbo na nepremičnine, dovoljeno na podlagi zapisnika o sporazumu strank o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini, ne sme odrediti vpisa izbrisa zastavne pravice, saj s tem posega v upnikovo pridobljeno stvarno pravico.