Za odločitev o tem, ali se je stranka istočasno poslužila samopomoči in sodnega varstva v primeru motenja posesti, je odločilno le stanje ob vložitvi tožbe. Kasnejše odstranjevanje posledic motitvenih dejanj s strani tožeče stranke ne pomenijo samopomoči, ki bi izključevala njegovo pravico do sodnega varstva, ampak gre le za spreminjanje dejanskih razmer, ki lahko vplivajo le na utemeljenost restitucijskega zahtevka in na vprašanje ali ima tožeča stranka še pravni interes na ugotovitvi motenja posesti, če ne zahteva ničesar drugega.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka ugovoru zoper sklep o izvršbi ni priložila pooblastila in je posledično ugovor zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o zavrženju ugovora razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah "odločno" zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudilo nobenega dokaza.
Dolžnost plačila zakonitih zamudnih obresti je posledica dolžnikove zamude. Dokler o povračilu stroškov postopka še ni odločeno, ni mogoče govoriti o dolžnikovi zamudi. Šele tedaj, ko sodišče s sklepom o povračilu stroškov odloči, kdo in v kakšni višini jih je dolžan plačati, stroški zapadejo v plačilo.
ZOR člen 330, 753, 753/1, 753/2, 1003, 330, 753, 753/1, 753/2, 1003.
zamenjava
Prevzemnik sme izvršitev naročila (vnovčenje akceptnih nalogov) zaupati drugemu samo, če mu je naročitelj dovolil ali če so ga k temu prisilile okoliščine.
Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
Le potek celotnega dogajanja, vključno z ravnanjem tožnika samega, lahko da odgovor na vprašanje, ali je bilo ravnanje policistov še vedno v dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila z uporabo večje sile od tiste, ki je bila v konkretnem primeru potrebna glede na namen njihove akcije.
Stranki poravnave z vzajemnim popuščanjem določita medsebojne pravice in dolžnosti, zato iz tega pravnega razmerja nimata nobenih zahtevkov več, razen če so iz življenjskega dogodka, na katerega se poravnava nanaša, nastale posledice, ki ob poravnavi še niso obstajale in jih stranki nista mogli pričakovati.
Lastnik stanovanja ne more (na primer pogodbeno) prevaliti na najemnika z zakonom lastniku naloženega bremena zagotovitve popravil v zvezi z vzdrževanjem najemnega stanovanja na svoje stroške. Če za taka popravila ne poskrbi najemnik stanovanja, to ni razlog za odpoved najemne pogodbe po drugi alinei prvega odstavka 53. člena SZ.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost. Njeno izpolnitev lahko upnik zahteva od vsakega od solidarnih dolžnikov vse dotlej, dokler ni izpolnjena.
Ker je sodišče pravilno izdalo sklep, da se po pravnomočnosti sklepa o izvršbi nadaljuje izvršba z rubežem na sredstvih dolžnika na računu, na katerega je upnik sporočil, ne more dolžnik preprečiti nadaljevanja z izvršbe z ugovorom, da novote v tem delu niso dovoljene. Ker o zatrjevani invalidnini ni predložil dokazov, je ugovor tudi neutemeljen.
ZRTVS člen 15. Sklep o soglasju k RTV naročnini člen 2.
RTV naročnina - plačilo obveznosti - invalidi - oprostitev plačila
Po določbi 2. čl. sklepa o soglasja k RTV naročnini so invalidi s 100 % telesno okvaro oproščeni plačila RTV naročnine, vendar pa morajo v skladu z določbo 2. čl. tega sklepa uveljavljati to oprostitev. Zato jim oprostitev ne gre avtomatično
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-6, 354, 354/2, 354/2-6.
pravice solastnikov - zakonec
Ker tožba navaja, da je toženec solastnik hiše, ki je bila zgrajena tekom trajanja zakonske zveze, iz teh navedb ne izhaja tožbeni zahtevek, po katerem se mora toženec izseliti, ker je v hiši brez pravnega naslova. Zato je sodišče neutemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
Tudi upoštevaje, da je vid izjemno pomembno čutilo in strah pred izgubo ne more biti vprašljiv, pa je priznana odškodnina iz tega naslova le previsoka.
Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.