V času trajanja zakonske in družinske skupnosti pa morata po čl. 49 ZZZDR oba zakonca prispevati za preživljanje svoje družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (ne pa plačevati preživnine), na kar smiselno pravilno za obdobje, ko sta pravdni stranki še vedno živeli skupaj v stanovanju ob času vložitve tožbe (1.10.1995), pa do razveze njune zakonske zveze (4.10.1996), opozarja tudi pritožnik. Če pred razvezo zakonske zveze družina živi skupaj v skupnem gospodinjstvu in vsak zakonec prispeva za potrebe cele družine v sorazmerju s svojimi možnostmi (pa čeprav so med zakoncema že spori, ki pripeljejo do nevzdržnosti in razveze zakonske zveze), preživninski zahtevek za otroka namreč ni utemeljen. Ta je utemeljen le, če je družinska skupnost dejansko že razpadla in ni več skupnega življenja in gopodinjstva obeh zakoncev in mladoletnih otrok ali pa če ni ustreznega prispevka zakonca kot preživninskega zavezanca k stroškom za kritje potreb družine.
Če upnik izkaže, da je pravočasno ravnal v skladu s pozivom sodišča v smislu določbe tretjega odstavka 133. člena ZIZ (predložitev fotokopije oddajne knjige in fotokopije vloge sodišču), sodišče pa njegove vloge ni prejelo, tega dejstva ni mogoče šteti v upnikovo škodo in ustaviti izvršbe.
Dejstvo, da je nekdo tretji, ki v izvršilnem naslovu ni zajet, solastnik nepremičnine, katere izpraznitev se zahteva, ne more uspešno uveljavljati dolžnik kot ugovorni razlog; tako pravico, ki preprečuje izvršbo, mora uveljavljati tretji sam.
Za odločitev o tem, ali se je stranka istočasno poslužila samopomoči in sodnega varstva v primeru motenja posesti, je odločilno le stanje ob vložitvi tožbe. Kasnejše odstranjevanje posledic motitvenih dejanj s strani tožeče stranke ne pomenijo samopomoči, ki bi izključevala njegovo pravico do sodnega varstva, ampak gre le za spreminjanje dejanskih razmer, ki lahko vplivajo le na utemeljenost restitucijskega zahtevka in na vprašanje ali ima tožeča stranka še pravni interes na ugotovitvi motenja posesti, če ne zahteva ničesar drugega.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka ugovoru zoper sklep o izvršbi ni priložila pooblastila in je posledično ugovor zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o zavrženju ugovora razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Ker je dvigalo v večstanovanjski hiši ena od skupnih naprav; v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SZ pa stroški prenove in izboljšav skupnih naprav bremenijo lastnike v sorazmerju z njihovim lastniškim deležem, ki ga imajo na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše bi bila dolžnica, čeprav dvigala po lastnih trditvah ne uporablja, dolžna plačati tudi stroške prenove dvigala.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4, 76, 76/1, 76/2, 194, 194/2, 194/4.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - izvršba na nepremičnine - pravica - zastavna pravica
Kadar sodišče ustavi izvršbo na nepremičnine, dovoljeno na podlagi zapisnika o sporazumu strank o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini, ne sme odrediti vpisa izbrisa zastavne pravice, saj s tem posega v upnikovo pridobljeno stvarno pravico.
zavarovanje - sporazum strank - predznamba - pritožba
Za zavarovanje terjatve z zastavno pravico, nato pa še s predznambo zastavne pravice, ni potrebe, saj že zavarovanje z zastavno pravico nudi upniku zadostno varstvo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z upnikom dosežen dogovor o tem, da poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti. Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti, gre za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor zares sklenila.
ZPP člen 82, 82/4, 146, 146/2, 82, 82/4, 146, 146/2.
začasni zastopnik
Začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče izmed notarjev, odvetnikov ali drugih strokovno usposobljenih oseb, pri čemer mora svojo izbiro ustrezno utemeljiti.
Kdor je imel izdatke za preživljanje, ki jih je dajal namesto drugega (npr. otrokova mati namesto očetovega s sporazumom določenega deleža) ima pravico zahtevati plačano nazaaj, čeprav je preživninska terjatev iz izvršilnega naslova zastarala.
Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.
stanovanjska pravica - najemna pogodba za določen čas
Ne gre za spor, ki bi se začel že pred uveljavitvijo SZ (158. čl. SZ). Tožnik je bil seznanjen, da gre za službeno stanovanje in da sklepa pogodbo za določen čas. Dejstvo, da je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice na prejšnjem, solidarnostnem stanovanju, nima vpliva na naravo sklenjene najemne pogodbe, saj je s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjska pravica prenehala (141. čl. SZ). Stanovanjska pravica, ki je obstajala po prejšnjem ZSR, pa se po uveljavitvi SZ tudi ni mogla prenašati.
Po določbi 4. odstavka 399. člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dajati pravnega varstva višjim obrestim.
opis dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - razžalitev - obrekovanje - žaljiva obdolžitev
Ker je sodišče prve stopnje štelo za dokazano resničnost žaljivih trditev in tega dejstva zasebni tožilec s pritožbo ni izpodbijal, bi se moralo v nadaljnjih razlogih sodbe omejiti zgolj na presojo, ali je obtoženec resnična dejstva s sicer žaljivo vsebino zatrjeval na žaljiv način, ker pa naj bi dejanje storil ob opravljanju časnikarskega poklica, pa glede na določbo 3. odstavka 169. člena tudi, ali je pri tem ravnal z namenom zaničevanja. Ker sodišče prve stopnje navedene presoje o obstoju kaznivega dejanja razžaltive ni opravilo na tak način, se v razlogih sodbe niti ne ugotavlja, da bi obtoženec dejstva z resnično vsebino raznašal z uporabo žaljivih in zaničevanih izrazov, istočasno pa glede vsebine članka izrecno ugotavlja, da je napisan objektivno in profesionalno, bi moralo že sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi zakona obtoženca oprostiti obtožbe kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/1 in 2 KZ. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi zagovornika obtoženca in izpodbijano obsodilno sodbo za storitev kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/2 in 1 KZ spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena KZ v zvezi s 4. odstavkom 171. člena KZ oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/2 in 1 KZ.