Po določilu 19. člena ZGD mora družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, pri čemer se v register vpiše tudi skrajšana firma. Tožena stranka, ki se je ves čas postopka predstavljala s pomanjkljivo firmo (kakršna v sodni register ni vpisana) in s tem povzročila pri tožeči stranki pomanjkljivo popravo tožbe s firmo v skrajšani obliki, zgolj zaradi take pomanjkljive navedbe njene firme ne more uživati pravnega varstva.
Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.
Stranki poravnave z vzajemnim popuščanjem določita medsebojne pravice in dolžnosti, zato iz tega pravnega razmerja nimata nobenih zahtevkov več, razen če so iz življenjskega dogodka, na katerega se poravnava nanaša, nastale posledice, ki ob poravnavi še niso obstajale in jih stranki nista mogli pričakovati.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - preživnina
Okoliščina, da dolžniku ni znano, kje mld. otrok živi in da ne sodeluje pri njegovi vzgoji, ne predstavlja ovire za prisilno izvršitev denarne obveznosti, ki jo vsebuje izvršilni naslov.
ZIZ člen 76, 76/2, 147, 147/2, 76, 76/2, 147, 147/2.
ustavitev izvršbe - izvršba
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti. Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ne ugovarja plačilu terjatve po sklepu o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine, postopa prvo sodišče nepravilno, ko z odločitvijo o ugovoru razveljavi dovoljeno izvršbo, da je o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.
Zahteva za denacionalizacijo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. čl. ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena po izteku roka.
Ker je sodišče pravilno izdalo sklep, da se po pravnomočnosti sklepa o izvršbi nadaljuje izvršba z rubežem na sredstvih dolžnika na računu, na katerega je upnik sporočil, ne more dolžnik preprečiti nadaljevanja z izvršbe z ugovorom, da novote v tem delu niso dovoljene. Ker o zatrjevani invalidnini ni predložil dokazov, je ugovor tudi neutemeljen.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Šele v pritožbi navedena dejstva po svoji vsebini predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
dokaz z izvedencem - presumpcija umika - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
V postopku za delitev skupnega premoženja (trinajsto poglavje ZNP) zakon ne predvideva obvezne izvedbe dokaza z izvedencem, sodišče pa o predlogu lahko odloči, ne da bi izvedlo tak dokaz. Zato v tem postopku ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.
Tudi upoštevaje, da je vid izjemno pomembno čutilo in strah pred izgubo ne more biti vprašljiv, pa je priznana odškodnina iz tega naslova le previsoka.
Če iz sporazuma pred sodiščem, ki predstavlja izvršilni naslov, ne izhaja, da se nanaša tudi na zakonite zamudne obresti, potem ni mogoče dovoliti izvršbe tudi za le-te.