Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
Dolžnost plačila zakonitih zamudnih obresti je posledica dolžnikove zamude. Dokler o povračilu stroškov postopka še ni odločeno, ni mogoče govoriti o dolžnikovi zamudi. Šele tedaj, ko sodišče s sklepom o povračilu stroškov odloči, kdo in v kakšni višini jih je dolžan plačati, stroški zapadejo v plačilo.
Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah "odločno" zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudilo nobenega dokaza.
Začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, v skladu z določbami ZIZ in določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na delež družbenika.
Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIZ člen 38, 38/7, 55, 38, 38/7, 55.
ugovor dolžnika - dokazno breme - preživnina - povrnitev stroškov
Dolžnik nosi dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova. Prvo sodišče odloča o povrnitvi stroškov izvršilnega postopka le na zahtevo stranke. To zahtevo lahko vloži stranka do poplačila.
Po določilu 19. člena ZGD mora družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, pri čemer se v register vpiše tudi skrajšana firma. Tožena stranka, ki se je ves čas postopka predstavljala s pomanjkljivo firmo (kakršna v sodni register ni vpisana) in s tem povzročila pri tožeči stranki pomanjkljivo popravo tožbe s firmo v skrajšani obliki, zgolj zaradi take pomanjkljive navedbe njene firme ne more uživati pravnega varstva.
ZPP člen 8, 8. Zakon o telekomunikacijah (ZTel) člen 7, 7.
dejansko stanje - dokazna ocena - višina prispevka
Zakon o telekomunikacijah izvajalcem javnih telekomunikacijskih storitev nalaga, da za obračun storitev evidentirajo podatke o storitvah, ki so jih opravili za svoje uporabnike in jim na njihovo zahtevo v skladu s tehničnimi možnostmi omogočijo pregled podatkov o svojih storitvah (7. čl. Zakona o telekomunikacijah). Tožeči stranki, ki izpisa klicanih telefonskih številk iz navedenih razlogov ni mogla predložiti, zato ni mogoče očitati monopolističnega ravnanja, prav tako pa to dejstvo ne more biti v njeno škodo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja dela terjatve
Ker iz predloga ne sledi verjetni obstoj terjatve, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Iz kazenske sodbe zoper fizično osebo, ki naj bi bila lastnik dolžniške firme, ne izhaja, da bi bili upniki oškodovanci.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ne ugovarja plačilu terjatve po sklepu o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine, postopa prvo sodišče nepravilno, ko z odločitvijo o ugovoru razveljavi dovoljeno izvršbo, da je o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.
Če se je sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni bilo podlage za odločanje o zavrženju dela tožbe. Pravnovarstveni interes za tožbo je podan, ker je sklep o dedovanju praviloma le ugotovitveni.
vsebina predloga za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo
Zakonska domneva o umiku predloga za izvršbo je v navedeni določbi predvidena le za primer, da taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, ne pa tudi za primer, da upnik sodišču v postavljenem naknadnem roku ne predloži potrdila o plačilu.
Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.