blagovna znamka - postopek - opravičljiv razlog - ugotovitvena tožba - pravni interes - absolutna bistvena kršitev - sodna pristojnost
Odločbo o prenehanju veljavnosti blagovne znamke zaradi neuporabe le-te po 1. odst. 90. čl. Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL; prim. še 3. odst. 91. čl. ZIL), s katero se odloči o predlagani razveljavitvi določene blagovne znamke (1. odst. 91. čl. ZIL), izda Urad Republike Slovenije za varstvo intelektualne lastnine (v nadaljevanju Urad), ki postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (1. odst. 6. čl. ZIL). Uveljavljana ugotovitvena tožba je opredeljena s posebnim predpisom (3. odst. 91. čl. ZIL). Pri takšni ugotovitveni tožbi pa pravni interes ni procesna predpostavka (2. odst. 187. čl. ZPP/77). Treba je šteti, da je pravni interes tožeče stranke izkazan že z "odstopom zadeve" pristojnemu sodišču, ki mora "ugotoviti neuporabo znamke" (3. odst. 91. čl. ZIL). Tako se izkaže, da za odločitev o ugotovitvenem tožbenem zahtevku nima prejudicialnega pomena vprašanje, ali bo tožeča stranka lahko dosegla registracijo prijavljene blagovne znamke. Bojazen tožene stranke, da bi ji označevanje blaga iz razreda 34 z izpodbijano blagovno znamko preprečevalo reklamiranje izdelkov iz drugih razredov mednarodne klasifikacije, ni opravičljiv razlog za neuporabo izpodbijane blagovne znamke za označevanje blaga iz razreda 34. Gre pač za strategijo nastopa na trgu z blagovno znamko, ki je odvisna od odločitve imetnice sporne blagovne znamke. Ne gre tedaj za razlog, ki bi bil neodvisen od volje imetnice blagovne znamke.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpolnitev
Stečajni upnik je priznal zahteve stečajnega dolžnika, da je bila njegova terjatev do stečajnega dolžnika poravnana z izročitvijo blaga (nadomestna izpolnitev), zato stečajnemu dolžniku ni treba tega posebej dokazovati. Naknadna kompenzacija je predstavljala le knjigovodsko izvedbo nadomestne izpolnitve.
zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi utemeljeno ugotavljala, da gre za začasno povečani obseg dela, saj dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem dvoletnem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnico utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega, mora pritožnik navesti, v čem je podana zatrjevana nepravilnost opravljene vročitve. Samo navedbe, da je vročitev opravljena nepravilno, ker na povratnici ni podpisan zakoniti zastopnik družbe, ne zadostujejo.
škoda - povrnitev - pasivna legitimacija - časovna veljavnost zakona
Bistveno za ugotavljanje obstoja pasivne legitimacije tožene stranke je vprašanje - kateri zakon - materialni predpis, je veljaven v času nastanka razmerja med obema pravdnima strankama. Kot čas nastanka se ne upošteva čas vložitve tožbe, temveč čas nastanka škodnega dogodka - škode. Prvostopno sodišče je zmotno zaključilo, da za obravnavani
škodni dogodek na strani tožene stranke ni podana pasivna legitimacija, ker je v času vložitve tožbe prenehal veljati Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki je veljal v času škodnega dogodka in je stopil v veljavo Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki pa da določa, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za sporno razmerje. S takšnimi zaključki bi bila kršena 155. in 22. člen Ustave v zvezi z retroaktivno veljavo zakona in pa enakim varstvom pravic.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o materialnopravni utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na izpoved nepristranske priče A. T., ki je bila prisotna na sestanku pravdnih strank s kreditodajalcem in je pred sodiščem decidirano izpovedala, da je tožena stranka pridobila kredit s posredovanjem tožeče. Iz 8. člena pogodbe o izvajanju finančnega managementa je razvidno, da znaša plačilo za storitve tožeče stranke 4 % od višine zagotovljene vsote (kredita) z zapadlostjo ob realizaciji storitve, zato je za odločitev o višini tožbenega zahtevka bistven točen znesek, ki ga je prejela tožena stranka, ter datum prejema kredita.
firma - samostojni podjetnik posameznik - načelo izključnosti
V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Uporaba priimka v firmi samostojnega podjetnika posameznika je po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.
Sekundarni strah v trajanju enega tedna zaradi zloma nožnega prsta, ki se je zdravil brez komplikacij, ni škoda, ki bi narekovala prisojo posebne odškodnine.
Obrtni zakon ne določa obveznega članstva v zbornici. Prav tako ne določa, da postane avtomatično član obrtne zbornice vsak, ki je vpisan v obrtni register in mu je bilo izdano obrtno dovoljenje, pa tudi tega ne, da se morajo fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, združevati v Obrtno zbornico Slovenije.
zavarovanje terjatev - sodni register - statusno pravo
VSL01724
ZGD člen 359, 359/1, 359, 359/1. ZSReg člen 17, 33, 17, 33. ZIZ člen 270, 271, 272, 273, 270, 271, 272, 273.
sodni register
Začasna odredba, s katero bi eno (pravdno) sodišče prepovedovalo opraviti procesno dejanje drugemu (registrskemu) sodišču, slednjega ne bi mogla zavezovati.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/4, 137/8, 137, 137/1, 137/4, 137/8.
stečajni postopek - prijava terjatve - prekluzivni rok
Po 1. odst. v zvezi s 4. odst. 137. člena ZPPSL je prijava terjatve v stečajno maso obligatorne narave, ne glede na to, če je pravdni postopek že v teku. Ker je rok za prijavo terjatve v stečajno maso prekluziven, ga ni moč podaljšati in ker v stečajnem postopku ni vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka, je upnik izgubil pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi.
ZPP (1977) člen 259, 259. ZPIZ člen 27, 36, 256, 256/4, 259, 27, 36, 256, 256/4, 259.
invalid III. kategorije - delovno mesto
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
ZIZ člen 34, 34/3, 78, 78/2, 34, 34/3, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/3, 319, 319/1, 17, 17/3, 319, 319/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - zaključek izvršilnega postopka - pravnomočnost - novo izvršilno sredstvo
Upnik, ki v postopku ni uspel, ima zoper sklep o ustavitvi izvršbe pravico pritožbe, zato se izvršilni postopek ne konča zgolj z izdajo sklepa, temveč šele s pravnomočnostjo tega sklepa. V primeru, če upnik ne vloži pritožbe zoper sklep, postane le-ta pravnomočen z iztekom roka za pritožbo, takrat pa se tudi konča izvršilni postopek.
Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil še pred koncem izvršilnega postopka, zato je glede na ustalitev pristojnosti tudi za nadaljevanje izvršbe pristojno sodišče, ki že vodi obravnavani izvršilni postopek.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
Službena odsotnost direktorja tožene stranke, zaradi katere je izostal z naroka glavne obravnave, ni opravičljiv razlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času v službi, je nepomembno, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.