Sekundarni strah v trajanju enega tedna zaradi zloma nožnega prsta, ki se je zdravil brez komplikacij, ni škoda, ki bi narekovala prisojo posebne odškodnine.
zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi utemeljeno ugotavljala, da gre za začasno povečani obseg dela, saj dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem dvoletnem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnico utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL01719
ZVK člen 13, 13/2. ZIP člen 267, 267/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive škode - nelojalna konkurenca - ustvarjanje zmede na trgu - dobri poslovni običaji - identičnost naslovnice revije - generalna klavzula
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da je tožena stranka s tem, da izdaja revijo s "prekopirano" naslovnico, storila dejanje nelojalne konkurence. Prav okoliščina, da je naslovnica "prekopirana" kaže na neupravičeno izkoriščanje tujega dosežka na trgu, kar nasprotuje dobrim poslovnim običajem.
Ker utegne očitano ravnanje povzročiti zmedo na trgu glede izvora sporne revije, utegne s tem nastati škoda tako potrošnikom kot tudi tožeči stranki. Zgolj na podlagi možnosti nastanka zmede na trgu glede izvora revij tožeče in tožene stranke, še ni moč sklepati o verjetnosti, da bo revija tožeče stranke izgubila vse slovenske bralce in kliente in s tem slovenski trg, na katerem se je po lastnih trditvah že uveljavila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - izvršilni stroški
Dolžnikove ugovorne trditve so zelo splošne in nekonkretizirane, saj sploh ne pove, zaradi katerih napak je reklamiral, kakšen jamčevalni zahtevek je uveljavljal in koliko po njegovem znaša nesporni znesek. Poleg tega dolžnik ugovoru ne prilaga nikakršnih dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njegovih ugovornih navedb (reklamacije, dokazila o napakah ipd.), zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem neutemeljen.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3.
zastaranje postopka
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 7, 7/2, 89, 7, 7/2, 89.
disciplinska kršitev - konkurenčna prepoved
Soustanoviteljstvo gospodarske družbe, ki opravlja enako dejavnost kot zavod, v kateri je delavec - soustanovitelj zaposlen (zobotehnika), samo po sebi še ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. odstavku 7. člena ZDR - kršitev konkurenčne prepovedi, zato delavec ni odgovoren za očitano disciplinsko kršitev.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP (1977) člen 259, 259. ZPIZ člen 27, 36, 256, 256/4, 259, 27, 36, 256, 256/4, 259.
invalid III. kategorije - delovno mesto
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
ZIZ člen 34, 34/3, 78, 78/2, 34, 34/3, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/3, 319, 319/1, 17, 17/3, 319, 319/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - zaključek izvršilnega postopka - pravnomočnost - novo izvršilno sredstvo
Upnik, ki v postopku ni uspel, ima zoper sklep o ustavitvi izvršbe pravico pritožbe, zato se izvršilni postopek ne konča zgolj z izdajo sklepa, temveč šele s pravnomočnostjo tega sklepa. V primeru, če upnik ne vloži pritožbe zoper sklep, postane le-ta pravnomočen z iztekom roka za pritožbo, takrat pa se tudi konča izvršilni postopek.
Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil še pred koncem izvršilnega postopka, zato je glede na ustalitev pristojnosti tudi za nadaljevanje izvršbe pristojno sodišče, ki že vodi obravnavani izvršilni postopek.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/4, 137/8, 137, 137/1, 137/4, 137/8.
stečajni postopek - prijava terjatve - prekluzivni rok
Po 1. odst. v zvezi s 4. odst. 137. člena ZPPSL je prijava terjatve v stečajno maso obligatorne narave, ne glede na to, če je pravdni postopek že v teku. Ker je rok za prijavo terjatve v stečajno maso prekluziven, ga ni moč podaljšati in ker v stečajnem postopku ni vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka, je upnik izgubil pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi.
Pravilno je materialnopravno sklicevanje prvostopnega sodišča na določilo 85. čl. ZOR, po katerem pooblaščenec ne more nastopati v svojem imenu in na svoj račun.
Transparentni napis "Diesel" na majici dela vtis, da je prva tožeča stranka njen proizvajalec, oznaka resničnega proizvajalca na etiketi pa lažen vtis, da gre za licenčno pogodbo med proizvajalcem in prvo tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o materialnopravni utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na izpoved nepristranske priče A. T., ki je bila prisotna na sestanku pravdnih strank s kreditodajalcem in je pred sodiščem decidirano izpovedala, da je tožena stranka pridobila kredit s posredovanjem tožeče. Iz 8. člena pogodbe o izvajanju finančnega managementa je razvidno, da znaša plačilo za storitve tožeče stranke 4 % od višine zagotovljene vsote (kredita) z zapadlostjo ob realizaciji storitve, zato je za odločitev o višini tožbenega zahtevka bistven točen znesek, ki ga je prejela tožena stranka, ter datum prejema kredita.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - plača
Službena odsotnost direktorja tožene stranke v času naroka za glavno obravnavo ne more biti opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času prisotna, pa nepomembna, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. v nasprotnem poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da toženka ni dala povoda za tožbo in da je poravnala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo, ki je bil vložen šele po treh mesecih od vročitve, prerekal tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Šele kasneje pa je v treh obrokih plačal zahtevani znesek. Določba 157. čl. ZPP/77 namreč predvideva, da toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek takoj, oz. v odgovoru na tožbo.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 410, 410/1, 410/1-3.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Obsojenec je uveljavljal kot razlog za obnovo kazenskega postopka razlog po 3. tč. 1. odst. 410. čl. ZKP. Ker pa ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki utegnejo sami zase ali v zvezi z prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegova obsodba po milejšem kazenskem zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za obnovo.