vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - plača
Službena odsotnost direktorja tožene stranke v času naroka za glavno obravnavo ne more biti opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času prisotna, pa nepomembna, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. v nasprotnem poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da toženka ni dala povoda za tožbo in da je poravnala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Toženec je v odgovoru na tožbo, ki je bil vložen šele po treh mesecih od vročitve, prerekal tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Šele kasneje pa je v treh obrokih plačal zahtevani znesek. Določba 157. čl. ZPP/77 namreč predvideva, da toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek takoj, oz. v odgovoru na tožbo.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
V ugovoru dolžnik ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba - razlog izpodbijanja
Da bi se pritožbeni razlog iz 3.odst. 353.čl. ZPP/77 dalo upoštevati, morajo biti s pritožbo opredeljene okoliščine, ki kažejo na opravičljivost zmote pri osebi, ki je izjavo o pripoznavi zahtevka podala.
neupoštevanje navodil pri ravnanju s strojem - oddaljitev od stroja - hujša kršitev delovne obveznosti
1. Če tožnik ni upošteval jasnih navodil nadrejenih delavcev o pravilnem delovanju stroja - "štance", ter se je oddaljil od stroja, ne da bi ga zaustavil oz. poskrbel za nadomestnega delavca, je odgovoren za očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, ker je (namerno ali iz velike malomarnosti) povzročil materialno škodo in mu je, ob ugotovljenih kvalifikatornih elementih, pravilno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. 2. Delodajalec je v svojih postopkih o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev dolžan sodelovati zgolj s sindikatom, ki je organiziran v podjetju, v katerega so včlanjeni pri delodajalcu zaposleni delavci.
Sodišče prve stopnje bi moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič, zlasti ob upoštevanju možnosti, katero izpostavlja pritožba, da med strankama ni bil sklenjen pisni, temveč ustni dogovor.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
zavarovanje terjatev - sodni register - statusno pravo
VSL01724
ZGD člen 359, 359/1, 359, 359/1. ZSReg člen 17, 33, 17, 33. ZIZ člen 270, 271, 272, 273, 270, 271, 272, 273.
sodni register
Začasna odredba, s katero bi eno (pravdno) sodišče prepovedovalo opraviti procesno dejanje drugemu (registrskemu) sodišču, slednjega ne bi mogla zavezovati.
škoda - povrnitev - pasivna legitimacija - časovna veljavnost zakona
Bistveno za ugotavljanje obstoja pasivne legitimacije tožene stranke je vprašanje - kateri zakon - materialni predpis, je veljaven v času nastanka razmerja med obema pravdnima strankama. Kot čas nastanka se ne upošteva čas vložitve tožbe, temveč čas nastanka škodnega dogodka - škode. Prvostopno sodišče je zmotno zaključilo, da za obravnavani
škodni dogodek na strani tožene stranke ni podana pasivna legitimacija, ker je v času vložitve tožbe prenehal veljati Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki je veljal v času škodnega dogodka in je stopil v veljavo Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki pa da določa, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za sporno razmerje. S takšnimi zaključki bi bila kršena 155. in 22. člen Ustave v zvezi z retroaktivno veljavo zakona in pa enakim varstvom pravic.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega, mora pritožnik navesti, v čem je podana zatrjevana nepravilnost opravljene vročitve. Samo navedbe, da je vročitev opravljena nepravilno, ker na povratnici ni podpisan zakoniti zastopnik družbe, ne zadostujejo.
Službena odsotnost direktorja tožene stranke, zaradi katere je izostal z naroka glavne obravnave, ni opravičljiv razlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času v službi, je nepomembno, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
Tožba z vsemi prilogami mora biti toženi stranki obvezno vročena, da sploh začne teči pravda. Z opustitvijo vročitve tožbe ter prilog je bila toženima strankama odvzeta možnost, da se izjavita o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (načelo kontradiktornosti), s tem pa jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3.
zastaranje postopka
Ugovor zastaranja postopka (pravilno terjatve) je tožeča stranka uveljavljala šele v pritožbenem postopku. Po določilu 3. odstavka 360. člena ZOR se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. To določilo uvršča ugovor zastaranja v trditveno podlago strank.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 7, 7/2, 89, 7, 7/2, 89.
disciplinska kršitev - konkurenčna prepoved
Soustanoviteljstvo gospodarske družbe, ki opravlja enako dejavnost kot zavod, v kateri je delavec - soustanovitelj zaposlen (zobotehnika), samo po sebi še ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. odstavku 7. člena ZDR - kršitev konkurenčne prepovedi, zato delavec ni odgovoren za očitano disciplinsko kršitev.
firma - samostojni podjetnik posameznik - načelo izključnosti
V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Uporaba priimka v firmi samostojnega podjetnika posameznika je po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.
Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.