Pravdni stranki sta imeli kaščo v soposesti. Tožnik je tožencu popolnoma onemogočil ustaljeno uporabo kašče, ko pa je zaklenil, vednar se je toženec poslužil dovoljene samopomoči, ko je nato v kaščo vlomil. Zato tožniku v tej pravdi zaradi motenja posesti ne gre nuditi pravnega varstva.
Ugovor tožene stranke, da ni zavezana za plačilo dolga po pogodbi, ker je kot zastopnik lastnikov poslovnih prostorov, katerih upravnik je, sklenila pogodbo sicer v svojem imenu, ampak na račun zastopanih, bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, če bi tožena dokazala, da je tožečo stranko ob sklepanju pogodbe o tem obvestila oziroma, da je tožeča za to dejstvo vedela ali bi po okoliščinah primera lahko sklepala, da nastopa tožena kot zastopnik (3. odst. 85. čl. ZOR).
Ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem dolžnik zgolj navaja, da sta se z upnikom dogovorila za drugačen način izpolnitve obveznosti, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ne da bi za te svoje navedbe predložil kakršnekoli dokaze, je neobrazložen in kot tak neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kakšni stroški naj bi mu nastali pred sklenitvijo katere pogodbe, koliko ti stroški znašajo in kakšno zvezo imajo z upnikovo terjatvijo. Prav tako ne pove, v kakšni zvezi s terjatvijo so zatrjevana, a ne izkazana potovanja v Nemčijo in kateri stroški so zaradi tega večji, niti ne postavi konkretnih trditev, kakšno nezadovoljstvo naj bi bilo razvidno iz zapisnika o primopredaji ter kako naj bi to vplivalo na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku - umik tožbe
Tožeča stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča prve stopnje, saj vloge ni vložila v slovenskem jeziku tudi potem ne, ko jo je sodišče k temu še posebej pozvalo. Ker tožeča stranka ni ravnala skladno z zahtevo sodišča in vloge z dne 29.1.1999 ni popravila tako, da bi jo vložila tudi v slovenskem jeziku, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je štelo tožbo za umaknjeno (4. odst. 109. člena ZPP)
ZSReg člen 29, 29-1, 29-2, 30, 30/1, 30, 30/1, 29, 29-1, 29-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-2, 36, 36-2.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika je pooblaščen novi zastopnik, čeprav v sodni register še ni vpisan kot zastopnik subjekta vpisa, saj se ta vpis s predlogom šele zahteva, ne pa stara zastopnica, kateri je pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že s tem, ko je pristojni organ družbe sprejel sklep o njeni razrešitvi s funkcije.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije člen 44, 44-4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 33.
znižanje plač - kolektivna pogodba
Določba 4. alinee 44. člena panožne Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije (Ur. l. RS, št. 27/91), po kateri so osnovni osebni dohodki lahko nižji od izhodiščnih, če znašajo tuji viri več kot 50% vseh virov poslovnih sredstev, je neustavna in nezakonita, ker zgolj delež tujih virov, neodvisno od poslovnih rezultatov, ni razlog za znižanje osnovnih osebnih dohodkov, ker ni v nobeni povezavi z določbo, da je plača odvisna od delavčevega prispevka k ustvarjenemu dohodku, niti z določbami o dopustnem znižanju plač zaradi slabših poslovnih rezultatov oz. finančnih težav delodajalca.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 17, 17/2, 23, 17, 17/2, 23.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - verodostojna listina - izvršilni naslov - stroški stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl. ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
ZSReg člen 23, 23/2, 23, 23/2. ZFPPod člen 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3, 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-1, 36, 36-1.
izbris iz sodnega registra - vložitev pritožbe
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko vloži oseba, ki je (kot direktor gospodarske družbe) vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, ki je bil zavrnjen.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obstoj terjatve
S trditvami s kateri dolžnik napada obstoj terjatve, ne more biti uspešen, ker bi take trditve moral uveljavljati v postopku do izdaje izvršilnega naslova.
ZDR člen 60, 100, 100/1, 100/1-5, 60, 100, 100/1, 100/1-5.
neopravičen izostanek z dela - dopust
Za odobritev dopusta mora delavec pridobiti izrecno soglasje delodajalca. Zgolj obvestilo o nameravanem dopustu, poslano nekaj dni pred nastopom dopusta, ne zadostuje, tudi če se je delavec že pred tem dogovarjal o nameravanem dopustu z direktorjem, ki mu je zagotovil, da verjetno ne bo težav glede odobritve dopusta.
Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7. ZDR člen 125, 125-3.
disciplinski postopek - disciplinska obravnava - udeležba delavca - zdravniško opravičilo - pravica do obrambe
Če je bil toženec - zasebni delodajalec obveščen o tožničini zdravstveni nesposobnosti, da se udeleži disciplinske obravnave, pa je odločitev o prenehanju delovnega razmerja izdal v njeni odsotnosti, pri čemer je tudi ni pozval, da po izdaji zahteve za uvedbo postopka primerno odgovori na očitano kršitev, je kršil njeno pravico do obrambe.
Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.
ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.
ZPP (1977) člen 154, 154. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja člen 16, 16. ZZav člen 33, 33/2, 36, 37, 33, 33/2, 36, 37.
razpis za ravnatelja osnovne šole
Kadar v razpisnem postopku za ravnatelja osnovne šole izbrani kandidat ne dobi soglasja ustanovitelja, ne more biti imenovan za ravnatelja in mu ne more začeti teči štiriletni mandat. V takšnem primeru je potrebno razpis ponoviti, za čas do imenovanja direktorja pa se imenuje v.d., najdalj za eno leto, zato je bil novi razpis za ravnatelja šole zakonit.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36d/2, 36d/3, 36d, 36d/2, 36d/3. SKPG-90 člen 12.
trajni presežek - dokazno breme
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev izvajala v skladu z določbami Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz l. 1990 in svojega pravilnika, ki kot temeljni izločilni kriterij določata delovno uspešnost, ne pa po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (ki kot temeljni kriterij določa strokovno izobrazbo), saj ob začetku postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev navedena panožna kolektivna pogodba še ni veljala.
Dokazno breme, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, ker spada med zaščiteno kategorijo delavcev po 36.d členu ZDR, nosi delavec. Neupoštevne so le gole pritožbene navedbe, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ker je njegova žena kot nezaposlena prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za katere tožnik v pritožbi ne predloži dokazov, tekom postopka pri delodajalcu in na sodišču pa tega niti ni zatrjeval.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.