Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.
ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije člen 44, 44-4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 33.
znižanje plač - kolektivna pogodba
Določba 4. alinee 44. člena panožne Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije (Ur. l. RS, št. 27/91), po kateri so osnovni osebni dohodki lahko nižji od izhodiščnih, če znašajo tuji viri več kot 50% vseh virov poslovnih sredstev, je neustavna in nezakonita, ker zgolj delež tujih virov, neodvisno od poslovnih rezultatov, ni razlog za znižanje osnovnih osebnih dohodkov, ker ni v nobeni povezavi z določbo, da je plača odvisna od delavčevega prispevka k ustvarjenemu dohodku, niti z določbami o dopustnem znižanju plač zaradi slabših poslovnih rezultatov oz. finančnih težav delodajalca.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 17, 17/2, 23, 17, 17/2, 23.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - verodostojna listina - izvršilni naslov - stroški stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl. ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
izvršba na premičnine - prodaja stvari - poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe
Ustavitev izvršbe na premičnine s sklepom v smislu 1. odst. 95. čl. ZIZ bo v obravnavanem primeru mogoča šele po pravnomočnosti sklepa o poplačilu in pod pogojem, da upnik v postopku ni bil v celoti poplačan. V primeru, če je bil upnik že v celoti poplačan, po ZIZ ni predvidena izdaja posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav tak sklep ni protipraven in je za stranke celo koristen), predvsem pa v takem primeru ni mogoče izdati sklepa o ustavitvi iz razlogov po 1. odst. 95. čl. ZIZ, saj se izvršba ne ustavlja zato, ker ne bi bile prodane vse stvari, temveč zato, ker je upnik v celoti poplačan in je torej namen izvršilnega postopka dosežen.
ZPP (1977) člen 154, 154. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja člen 16, 16. ZZav člen 33, 33/2, 36, 37, 33, 33/2, 36, 37.
razpis za ravnatelja osnovne šole
Kadar v razpisnem postopku za ravnatelja osnovne šole izbrani kandidat ne dobi soglasja ustanovitelja, ne more biti imenovan za ravnatelja in mu ne more začeti teči štiriletni mandat. V takšnem primeru je potrebno razpis ponoviti, za čas do imenovanja direktorja pa se imenuje v.d., najdalj za eno leto, zato je bil novi razpis za ravnatelja šole zakonit.
Pravdni stranki sta imeli kaščo v soposesti. Tožnik je tožencu popolnoma onemogočil ustaljeno uporabo kašče, ko pa je zaklenil, vednar se je toženec poslužil dovoljene samopomoči, ko je nato v kaščo vlomil. Zato tožniku v tej pravdi zaradi motenja posesti ne gre nuditi pravnega varstva.
ZDR člen 60, 100, 100/1, 100/1-5, 60, 100, 100/1, 100/1-5.
neopravičen izostanek z dela - dopust
Za odobritev dopusta mora delavec pridobiti izrecno soglasje delodajalca. Zgolj obvestilo o nameravanem dopustu, poslano nekaj dni pred nastopom dopusta, ne zadostuje, tudi če se je delavec že pred tem dogovarjal o nameravanem dopustu z direktorjem, ki mu je zagotovil, da verjetno ne bo težav glede odobritve dopusta.
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36d/2, 36d/3, 36d, 36d/2, 36d/3. SKPG-90 člen 12.
trajni presežek - dokazno breme
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev izvajala v skladu z določbami Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz l. 1990 in svojega pravilnika, ki kot temeljni izločilni kriterij določata delovno uspešnost, ne pa po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (ki kot temeljni kriterij določa strokovno izobrazbo), saj ob začetku postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev navedena panožna kolektivna pogodba še ni veljala.
Dokazno breme, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, ker spada med zaščiteno kategorijo delavcev po 36.d členu ZDR, nosi delavec. Neupoštevne so le gole pritožbene navedbe, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ker je njegova žena kot nezaposlena prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za katere tožnik v pritožbi ne predloži dokazov, tekom postopka pri delodajalcu in na sodišču pa tega niti ni zatrjeval.
Po 2. odst. 90. člena ZDR se pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko prekliče, če delavec v preizkusni dobi stori novo hujšo kršitev delovne obveznosti. Ni potrebno, da bi bila ta kršitev enako huda ali hujša v primerjavi s tisto, zaradi katere je bil izrečen ukrep, mora pa biti opredeljena kot hujša kršitev. Do preklica lahko pride tudi po poteku preizkusne dobe, vendar samo pod pogojem, da je bila nova kršitev storjena med preizkusno dobo.
ZDR člen 89, 90, 89, 90. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2, 45/2.
disciplinski postopek - olajševalne okoliščine
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, če je le na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin sklepalo, da je pri tožniku podana pozitivna prognoza, pri tem pa ni zavzelo nobenega stališča do obteževalnih okoliščin in sicer, da je bil tožnik vodja izmene, da je poznal delo carinske službe, poznal je naravo dela, pa ni pravilo ravnal v zvezi z izpolnjevanjem carinske deklaracije. Sodišče prve stopnje bi moralo zavzeti tudi stališče do objektvnih okoliščin (čas, kraj, način storitve, vrsta in vrednost blaga, ki bi lahko prestopila carinsko črto), ki so odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe, zato je sprejeta odločitev najmanj preuranjena.
Če je tožeča stranka v utemeljitev svojih navedb v tožbi predložila listine v tujem jeziku, niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker sodišče na podlagi takšnih listin ni moglo zaključiti, da dejstva, ki jih zatrjuje, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.
ZSReg člen 23, 23/2, 23, 23/2. ZFPPod člen 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3, 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 34/4-2, 34/4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-1, 36, 36-1.
izbris iz sodnega registra - vložitev pritožbe
Pritožbo proti sklepu o izbrisu lahko vloži oseba, ki je (kot direktor gospodarske družbe) vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, ki je bil zavrnjen.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obstoj terjatve
S trditvami s kateri dolžnik napada obstoj terjatve, ne more biti uspešen, ker bi take trditve moral uveljavljati v postopku do izdaje izvršilnega naslova.
ZSReg člen 29, 29-1, 29-2, 30, 30/1, 30, 30/1, 29, 29-1, 29-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36, 36-2, 36, 36-2.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika je pooblaščen novi zastopnik, čeprav v sodni register še ni vpisan kot zastopnik subjekta vpisa, saj se ta vpis s predlogom šele zahteva, ne pa stara zastopnica, kateri je pooblastilo za zastopanje družbe prenehalo že s tem, ko je pristojni organ družbe sprejel sklep o njeni razrešitvi s funkcije.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. Dolžnik ne pojasni, kakšni stroški naj bi mu nastali pred sklenitvijo katere pogodbe, koliko ti stroški znašajo in kakšno zvezo imajo z upnikovo terjatvijo. Prav tako ne pove, v kakšni zvezi s terjatvijo so zatrjevana, a ne izkazana potovanja v Nemčijo in kateri stroški so zaradi tega večji, niti ne postavi konkretnih trditev, kakšno nezadovoljstvo naj bi bilo razvidno iz zapisnika o primopredaji ter kako naj bi to vplivalo na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi konkretizirano izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. Ugovorna navedba, da ne dolguje ničesar, je povsem pavšalna, saj dolžnik sploh ne pove, zakaj naj upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska (ne pove, ali je plačal, ali blaga sploh ni naročil, je terjatev zastarana itd.), zato je ugovor dolžnika neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku - umik tožbe
Tožeča stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča prve stopnje, saj vloge ni vložila v slovenskem jeziku tudi potem ne, ko jo je sodišče k temu še posebej pozvalo. Ker tožeča stranka ni ravnala skladno z zahtevo sodišča in vloge z dne 29.1.1999 ni popravila tako, da bi jo vložila tudi v slovenskem jeziku, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je štelo tožbo za umaknjeno (4. odst. 109. člena ZPP)