ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZDR člen 102a, 102a. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - razumni rok - nepopolna odločba delodajalca - pravni pouk - procesna predpostavka
Delavec je dolžan aktivno uveljavljati svoje pravice, čeprav odločba delodajalca ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Tožnica, ki je dne 26.11.1996 prejela odločitev delodajalca, ki pa ni imela pravnega pouka, zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki pa je vložila šele dne 7.4.1997, je zamudila prekluzivni rok iz 2. odst. 80. člena ZTPDR, zato niso podane procesne predpostavke za uveljavljanje sodnega varstva.
doplačilo predujma za izvršilne stroške - opravljanje izvršbe po izvršiteljih
Ker (bodočih) izvršilnih dejanj od dne 14.04.2000 (2. člen odredbe o začetku opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih (Ur. list RS, št. 32/2000)) ne bodo več opravljali izvršitelji, zaposleni na sodiščih, velja glede stroškov, do katerih so upravičeni izvršitelji (ki so izvršilni stroški - 292. člen ZIZ), drugačna (nova) ureditev po četrtem delu ZIZ.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sodišče
Razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu sledi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), ki poteka pred sodiščem prve stopnje.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
neupoštevanje navodil pri ravnanju s strojem - oddaljitev od stroja - hujša kršitev delovne obveznosti
1. Če tožnik ni upošteval jasnih navodil nadrejenih delavcev o pravilnem delovanju stroja - "štance", ter se je oddaljil od stroja, ne da bi ga zaustavil oz. poskrbel za nadomestnega delavca, je odgovoren za očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, ker je (namerno ali iz velike malomarnosti) povzročil materialno škodo in mu je, ob ugotovljenih kvalifikatornih elementih, pravilno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. 2. Delodajalec je v svojih postopkih o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev dolžan sodelovati zgolj s sindikatom, ki je organiziran v podjetju, v katerega so včlanjeni pri delodajalcu zaposleni delavci.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
škoda - povrnitev - pasivna legitimacija - časovna veljavnost zakona
Bistveno za ugotavljanje obstoja pasivne legitimacije tožene stranke je vprašanje - kateri zakon - materialni predpis, je veljaven v času nastanka razmerja med obema pravdnima strankama. Kot čas nastanka se ne upošteva čas vložitve tožbe, temveč čas nastanka škodnega dogodka - škode. Prvostopno sodišče je zmotno zaključilo, da za obravnavani
škodni dogodek na strani tožene stranke ni podana pasivna legitimacija, ker je v času vložitve tožbe prenehal veljati Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki je veljal v času škodnega dogodka in je stopil v veljavo Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki pa da določa, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za sporno razmerje. S takšnimi zaključki bi bila kršena 155. in 22. člen Ustave v zvezi z retroaktivno veljavo zakona in pa enakim varstvom pravic.
Transparentni napis "Diesel" na majici dela vtis, da je prva tožeča stranka njen proizvajalec, oznaka resničnega proizvajalca na etiketi pa lažen vtis, da gre za licenčno pogodbo med proizvajalcem in prvo tožečo stranko.
Pravilno je materialnopravno sklicevanje prvostopnega sodišča na določilo 85. čl. ZOR, po katerem pooblaščenec ne more nastopati v svojem imenu in na svoj račun.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/4, 137/8, 137, 137/1, 137/4, 137/8.
stečajni postopek - prijava terjatve - prekluzivni rok
Po 1. odst. v zvezi s 4. odst. 137. člena ZPPSL je prijava terjatve v stečajno maso obligatorne narave, ne glede na to, če je pravdni postopek že v teku. Ker je rok za prijavo terjatve v stečajno maso prekluziven, ga ni moč podaljšati in ker v stečajnem postopku ni vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka, je upnik izgubil pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpolnitev
Stečajni upnik je priznal zahteve stečajnega dolžnika, da je bila njegova terjatev do stečajnega dolžnika poravnana z izročitvijo blaga (nadomestna izpolnitev), zato stečajnemu dolžniku ni treba tega posebej dokazovati. Naknadna kompenzacija je predstavljala le knjigovodsko izvedbo nadomestne izpolnitve.
ZPP (1977) člen 259, 259. ZPIZ člen 27, 36, 256, 256/4, 259, 27, 36, 256, 256/4, 259.
invalid III. kategorije - delovno mesto
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - plača
Službena odsotnost direktorja tožene stranke v času naroka za glavno obravnavo ne more biti opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času prisotna, pa nepomembna, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. v nasprotnem poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 410, 410/1, 410/1-3.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Obsojenec je uveljavljal kot razlog za obnovo kazenskega postopka razlog po 3. tč. 1. odst. 410. čl. ZKP. Ker pa ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki utegnejo sami zase ali v zvezi z prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegova obsodba po milejšem kazenskem zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za obnovo.
zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi utemeljeno ugotavljala, da gre za začasno povečani obseg dela, saj dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem dvoletnem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnico utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.
Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
blagovna znamka - postopek - opravičljiv razlog - ugotovitvena tožba - pravni interes - absolutna bistvena kršitev - sodna pristojnost
Odločbo o prenehanju veljavnosti blagovne znamke zaradi neuporabe le-te po 1. odst. 90. čl. Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL; prim. še 3. odst. 91. čl. ZIL), s katero se odloči o predlagani razveljavitvi določene blagovne znamke (1. odst. 91. čl. ZIL), izda Urad Republike Slovenije za varstvo intelektualne lastnine (v nadaljevanju Urad), ki postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (1. odst. 6. čl. ZIL). Uveljavljana ugotovitvena tožba je opredeljena s posebnim predpisom (3. odst. 91. čl. ZIL). Pri takšni ugotovitveni tožbi pa pravni interes ni procesna predpostavka (2. odst. 187. čl. ZPP/77). Treba je šteti, da je pravni interes tožeče stranke izkazan že z "odstopom zadeve" pristojnemu sodišču, ki mora "ugotoviti neuporabo znamke" (3. odst. 91. čl. ZIL). Tako se izkaže, da za odločitev o ugotovitvenem tožbenem zahtevku nima prejudicialnega pomena vprašanje, ali bo tožeča stranka lahko dosegla registracijo prijavljene blagovne znamke. Bojazen tožene stranke, da bi ji označevanje blaga iz razreda 34 z izpodbijano blagovno znamko preprečevalo reklamiranje izdelkov iz drugih razredov mednarodne klasifikacije, ni opravičljiv razlog za neuporabo izpodbijane blagovne znamke za označevanje blaga iz razreda 34. Gre pač za strategijo nastopa na trgu z blagovno znamko, ki je odvisna od odločitve imetnice sporne blagovne znamke. Ne gre tedaj za razlog, ki bi bil neodvisen od volje imetnice blagovne znamke.