Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali razliko med zneskom uveljavljane terjatve 31.032.220,90 SIT na dan 31.05.1998 in zneskom terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo - glavnico 25.000.000,00 SIT z obrestmi po kreditni pogodbi z dne 19.10.1995, predstavljajo pravilno obračunane obresti (revalorizacijske, pogodbene in zamudne) do katerih je upnik upravičen na podlagi izvršilnega naslova.
Ker je dolžnik navedel, da ne zanika svojega dolga, je treba šteti, da izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena ZIZ). Slabo finačno stanje oziroma nelikvidnost dolžnika ne more biti razlog, da upnik ne bi smel z izvršbo uveljaviti svoje terjatve.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.
začasna odredba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je tudi z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine opravičil izdano začasno odredbo, ker mora predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži upniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (1. odst. 41. člena ZIZ); takšen zahtevek pa je v bistvu tožbeni zahtevek oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga (prim. 431. člena ZPP).
Pritožnik sam navaja, da je obtoženki mogoče dokazati eventualni naklep, pri čemer pa pritožbeno sodišče pripominja, da je za tovrstno kaznivo dejanje že glede na njegovo naravo potrebna najvišja stopnja krivde, to je zavedanje in hotenje storilca, da uporabi ponarejen vrednostni papir kot pravi.
Zavarovanje s predhodno odredbo je mogoče doseči za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Za zapadle zneske pa ima upnik boljše pravno varstvo - izvršbo.
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in le takrat, kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki. Če pa ne gre za tak primer, pa pride v poštev, da sodišče odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera in naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Za razliko od prevzema k dolgu, ki se opravi s soglasjem prvotnega dolžnika in upnika, se pri pristopu k dolgu le tretji zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika in ne poroka.
Pri zahtevku po 133. čl. ZZZDR niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP. Tožnica v tožbi ni navedla tistih dejstev na podlagi katerih bi sodišče lahko odločalo o tem zahtevku. Enako pa velja tudi za preživninski zahtevek po 129. čl. ZZZDR.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.
Če sodišče prve stopnje zavrže tožbo izven glavne obravnave, ker šteje, da tožba ni popolna oz. ne obsega določenega oz. določljivega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa ne more vrniti zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje, ker glavna obravnava sploh še ni bila opravljena.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - pritožba
Ker je dolžnik s sklicevanjem na "kompenzacijo" (obrazloženo) oporekal upnikovi terjatvi, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ.
poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ker je upnik že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe, je izvršbo, ki je v teku, treba ustaviti. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZDR člen 102a, 102a. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - razumni rok - nepopolna odločba delodajalca - pravni pouk - procesna predpostavka
Delavec je dolžan aktivno uveljavljati svoje pravice, čeprav odločba delodajalca ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Tožnica, ki je dne 26.11.1996 prejela odločitev delodajalca, ki pa ni imela pravnega pouka, zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki pa je vložila šele dne 7.4.1997, je zamudila prekluzivni rok iz 2. odst. 80. člena ZTPDR, zato niso podane procesne predpostavke za uveljavljanje sodnega varstva.
ZPP člen 165, 165/3, 318, 338, 338/1, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 350, 350/2. ZDR člen 36a, 36f. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3.
Če je tožnik zahteval odpravnino po 36.a členu z upoštevanjem njegove bruto plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, po Kolektivni pogodbi za dejavnosti kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96) pa mu pripada neto plača, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, če v tožbi ni podatkov o njegovi neto plači
ZPP (1977) člen 274, 274. ZDR člen 105, 105. ZDSS člen 4, 4-1, 4, 4-1. ZID člen 15, 15b, 15, 15b.
procesna predpostavka - razumni rok
Inšpektor za delo z ureditveno odločbo ne more vzpostaviti delovnega razmerja; taka odločba ni temelj za priznanje delavčevih pravic kot je nadomestilo plače za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. To je le pravnomočna sodna odločba, s katero sodišče razveljavi nezakonito odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.