Kazenska odgovornost je pogoj za izrek denarne kazni ali mladoletniškega zapora pri starejšem mladoletniku. Pri mlajšem mladoletniku, kot je obravnavani mladoletnik, pa se kazenska odgovornost ne ugotavlja, pač pa je po čl. 75 KZ treba pri izbiri vzgojnega ukrepa upoštevati mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti in nagnjenja ter nagibe, iz katerih je dejanje storil, pa tudi težo in naravo kaznivega dejanja ter še ostale okoliščine, navedene v tem zakonitem določilu.
Z navedbo, da prispevki niso bili plačani, ker niso bile izplačane plače, dolžnik ugovarja svoji obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, kar pa v izvršilnem postopku ni (več) mogoče.
začasna odredba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je tudi z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine opravičil izdano začasno odredbo, ker mora predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži upniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (1. odst. 41. člena ZIZ); takšen zahtevek pa je v bistvu tožbeni zahtevek oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga (prim. 431. člena ZPP).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Sodišče prve stopnje je obtoženčevo ravnanje, ko je pazniku v Zavodu za prestajanje kazni nudil aktivni odpor, zato so morali pazniki uporabiti silo, pravilno pravno opredelilo poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. S postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra je pridobilo izvedeniško mnenje, na podlagi katerega je pravilno zaključilo, da je bil obtoženec vsled kaznivega dejanja prišteven, saj je sodni izvedenec upošteval zdravstveno dokumentacijo, svoje mnenje pa je oprlo tudi na samo vedenje obtoženca ob storitvi kaznivega dejanja in na njegov zagovor glede dogodka, ki ga je obtoženec natančno opisal.
Dolžnik s tem navaja dejstvo, s katerim ni uspel v pravdnem postopku iz katerega izvira izvršilni naslov, tj. v postopku v katerem mu je bila v plačilo naložena v predmetni izvršbi uveljavljana terjatev, ter dejstvo, ki izhaja iz obdobja (10.4.1996) pred nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova, dolžnik pa ni zatrjeval, da tega dejstva ni mogel navajati v zgoraj navedenem pravdnem postopku, zato sta takšni ugovorni navedbi neutemeljeni.
Ker je dolžnik navedel, da ne zanika svojega dolga, je treba šteti, da izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena ZIZ). Slabo finačno stanje oziroma nelikvidnost dolžnika ne more biti razlog, da upnik ne bi smel z izvršbo uveljaviti svoje terjatve.
Za razliko od prevzema k dolgu, ki se opravi s soglasjem prvotnega dolžnika in upnika, se pri pristopu k dolgu le tretji zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika in ne poroka.
Zavarovanje s predhodno odredbo je mogoče doseči za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Za zapadle zneske pa ima upnik boljše pravno varstvo - izvršbo.
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in le takrat, kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki. Če pa ne gre za tak primer, pa pride v poštev, da sodišče odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera in naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Pri zahtevku po 133. čl. ZZZDR niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP. Tožnica v tožbi ni navedla tistih dejstev na podlagi katerih bi sodišče lahko odločalo o tem zahtevku. Enako pa velja tudi za preživninski zahtevek po 129. čl. ZZZDR.
trajni presežek - samostojni podjetnik posameznik - odjava dejavnosti
Če se ukine oz. preneha le del dejavnosti samostojnega podjetnika, ki kot samostojni podjetnik še nadaljuje z opravljanjem drugih dejavnosti, lahko delavcu preneha delovno razmerje na podlagi 36.e člena ZDR in drugih določb III. poglavja istega zakona, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja zaradi trajnega prenehanja potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu, ne pa na podlagi 125. člena ZDR.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sodišče
Razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu sledi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), ki poteka pred sodiščem prve stopnje.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.
Če sodišče prve stopnje zavrže tožbo izven glavne obravnave, ker šteje, da tožba ni popolna oz. ne obsega določenega oz. določljivega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa ne more vrniti zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje, ker glavna obravnava sploh še ni bila opravljena.
poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ker je upnik že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe, je izvršbo, ki je v teku, treba ustaviti. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - pritožba
Ker je dolžnik s sklicevanjem na "kompenzacijo" (obrazloženo) oporekal upnikovi terjatvi, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ.
doplačilo predujma za izvršilne stroške - opravljanje izvršbe po izvršiteljih
Ker (bodočih) izvršilnih dejanj od dne 14.04.2000 (2. člen odredbe o začetku opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih (Ur. list RS, št. 32/2000)) ne bodo več opravljali izvršitelji, zaposleni na sodiščih, velja glede stroškov, do katerih so upravičeni izvršitelji (ki so izvršilni stroški - 292. člen ZIZ), drugačna (nova) ureditev po četrtem delu ZIZ.