Kazenska odgovornost je pogoj za izrek denarne kazni ali mladoletniškega zapora pri starejšem mladoletniku. Pri mlajšem mladoletniku, kot je obravnavani mladoletnik, pa se kazenska odgovornost ne ugotavlja, pač pa je po čl. 75 KZ treba pri izbiri vzgojnega ukrepa upoštevati mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti in nagnjenja ter nagibe, iz katerih je dejanje storil, pa tudi težo in naravo kaznivega dejanja ter še ostale okoliščine, navedene v tem zakonitem določilu.
Z navedbo, da prispevki niso bili plačani, ker niso bile izplačane plače, dolžnik ugovarja svoji obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, kar pa v izvršilnem postopku ni (več) mogoče.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.
Ker je dolžnik navedel, da ne zanika svojega dolga, je treba šteti, da izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena ZIZ). Slabo finačno stanje oziroma nelikvidnost dolžnika ne more biti razlog, da upnik ne bi smel z izvršbo uveljaviti svoje terjatve.
Dolžnik s tem navaja dejstvo, s katerim ni uspel v pravdnem postopku iz katerega izvira izvršilni naslov, tj. v postopku v katerem mu je bila v plačilo naložena v predmetni izvršbi uveljavljana terjatev, ter dejstvo, ki izhaja iz obdobja (10.4.1996) pred nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova, dolžnik pa ni zatrjeval, da tega dejstva ni mogel navajati v zgoraj navedenem pravdnem postopku, zato sta takšni ugovorni navedbi neutemeljeni.
Sodišče prve stopnje je obtoženčevo ravnanje, ko je pazniku v Zavodu za prestajanje kazni nudil aktivni odpor, zato so morali pazniki uporabiti silo, pravilno pravno opredelilo poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. S postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra je pridobilo izvedeniško mnenje, na podlagi katerega je pravilno zaključilo, da je bil obtoženec vsled kaznivega dejanja prišteven, saj je sodni izvedenec upošteval zdravstveno dokumentacijo, svoje mnenje pa je oprlo tudi na samo vedenje obtoženca ob storitvi kaznivega dejanja in na njegov zagovor glede dogodka, ki ga je obtoženec natančno opisal.
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in le takrat, kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki. Če pa ne gre za tak primer, pa pride v poštev, da sodišče odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera in naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Za razliko od prevzema k dolgu, ki se opravi s soglasjem prvotnega dolžnika in upnika, se pri pristopu k dolgu le tretji zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika in ne poroka.
Zavarovanje s predhodno odredbo je mogoče doseči za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Za zapadle zneske pa ima upnik boljše pravno varstvo - izvršbo.
Pri zahtevku po 133. čl. ZZZDR niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP. Tožnica v tožbi ni navedla tistih dejstev na podlagi katerih bi sodišče lahko odločalo o tem zahtevku. Enako pa velja tudi za preživninski zahtevek po 129. čl. ZZZDR.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.
ZPP člen 165, 165/3, 318, 338, 338/1, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 350, 350/2. ZDR člen 36a, 36f. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3.
Če je tožnik zahteval odpravnino po 36.a členu z upoštevanjem njegove bruto plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, po Kolektivni pogodbi za dejavnosti kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96) pa mu pripada neto plača, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, če v tožbi ni podatkov o njegovi neto plači
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sodišče
Razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu sledi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), ki poteka pred sodiščem prve stopnje.
ZPP (1977) člen 362, 362/2, 373, 373/4, 362, 362/2, 373, 373/4. ZOR člen 28, 28/4, 28, 28/4.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja - napake volje - neprištevnost
Če je dejansko stanje glede delavkine prištevnosti v času podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja nerazčiščeno, je potrebno dokazni postopek dopolniti s postavitvijo izvedenca ter ugotoviti, kakšno je bilo ravnanje vodilnih oseb tožene stranke z delavko v času pred podpisom sporazuma ter kako je to vplivalo na delavkino pravo voljo.
Če sodišče prve stopnje zavrže tožbo izven glavne obravnave, ker šteje, da tožba ni popolna oz. ne obsega določenega oz. določljivega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa ne more vrniti zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje, ker glavna obravnava sploh še ni bila opravljena.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - pritožba
Ker je dolžnik s sklicevanjem na "kompenzacijo" (obrazloženo) oporekal upnikovi terjatvi, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ.
poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ker je upnik že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe, je izvršbo, ki je v teku, treba ustaviti. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe.