Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Nesreče z elektriko so pogoste in zato delo z električnimi napravami pod električno napetostjo pomeni povečano nevarnost za nastanek možnih poškodb, torej nevarno dejavnost.
Naravni jarek v kampu oz. njegovi neposredni soseščini, ki je neosvetljen in nezavarovan, je nevarna stvar in pomeni povečano nevarnost za goste kampa.
začasna odredba - pogoji in kriteriji - motenje posesti
Razlogi sklepa prve stopnje so razumljivi, jasni in popolni, saj podrobno analizirajo neobstoj drugega za začasno odredbo potrebnega pogoja - pogoja iz 2. odst. 272. čl. ZIZ (ki je vsebinsko identičen pogojem iz določila 427. čl. ZPP, ki velja za izdajo začasnih odredb med postopkom v pravdah zaradi motenja posesti).
Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 24/91 in 14/92) v 28. členu določa, da mora štipendist predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vsako šolsko leto posebej; če tega ne izpolni, se mu štipendija ne izplačuje, doker dokazil ne predloži. Če se toženka ni več šolala, tudi ni mogla predložiti potrdil o izpolnjevanju pogojev. Če tega ni storila, pa tožeča stranka štipendije toženki za to šolsko leto ni bila dolžna izplačati - kar terja presojo z vidika določbe 211. člena zOR, po kateri tisti, ki plača nekaj, za kar ve, da ni dolžan, tega ne more zahtevati nazaj.
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ sodišče prve stopnje ugovor tretjega vroči upniku. Če ta v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
Kazenska odgovornost je pogoj za izrek denarne kazni ali mladoletniškega zapora pri starejšem mladoletniku. Pri mlajšem mladoletniku, kot je obravnavani mladoletnik, pa se kazenska odgovornost ne ugotavlja, pač pa je po čl. 75 KZ treba pri izbiri vzgojnega ukrepa upoštevati mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti in nagnjenja ter nagibe, iz katerih je dejanje storil, pa tudi težo in naravo kaznivega dejanja ter še ostale okoliščine, navedene v tem zakonitem določilu.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali razliko med zneskom uveljavljane terjatve 31.032.220,90 SIT na dan 31.05.1998 in zneskom terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo - glavnico 25.000.000,00 SIT z obrestmi po kreditni pogodbi z dne 19.10.1995, predstavljajo pravilno obračunane obresti (revalorizacijske, pogodbene in zamudne) do katerih je upnik upravičen na podlagi izvršilnega naslova.
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje prejelo subsidiarni obtožni predlog oškodovanke kot tožilke,še v času veljavnosti starega ZKP (torej pred 23.1.2000) je, zaradi umika subsidiarnega obtožnega predloga in posledične ustavitve kazenskega postopka, nastale stroške kazenskega postopka dolžna nositi oškodovanka kot tožilka v skladu z noveliranim III. odst. 96. čl. ZKP. Določila ZKP, ki urejajo tek kazenskega postopka, se namreč uporabljajo takšna, kot veljajo v času njihove uporabe (izdaja sodbe, sklepa).
Če sodišče druge stopnje razveljavi zemljiškoknjižni sklep o vknjižbi, potem zemljiškoknjižni referent ne izda novega sklepa o vzpostavitvi v prejšnje zemljiškoknjižno stanje ampak postopa po 33. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.
začasna odredba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je tudi z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine opravičil izdano začasno odredbo, ker mora predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži upniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (1. odst. 41. člena ZIZ); takšen zahtevek pa je v bistvu tožbeni zahtevek oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga (prim. 431. člena ZPP).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Sodišče prve stopnje je obtoženčevo ravnanje, ko je pazniku v Zavodu za prestajanje kazni nudil aktivni odpor, zato so morali pazniki uporabiti silo, pravilno pravno opredelilo poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. S postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra je pridobilo izvedeniško mnenje, na podlagi katerega je pravilno zaključilo, da je bil obtoženec vsled kaznivega dejanja prišteven, saj je sodni izvedenec upošteval zdravstveno dokumentacijo, svoje mnenje pa je oprlo tudi na samo vedenje obtoženca ob storitvi kaznivega dejanja in na njegov zagovor glede dogodka, ki ga je obtoženec natančno opisal.
Račun izstavljen s strani tožeče stranke je enostranska listina, zato ne zadostuje za dokaz poslovnega razmerja strank. Zato je ugovor nasprotne stranke o pomanjkanju legitimacije ob tako ugotovljenem dejanskem stanju utemeljen.