Sklep o domiku, izdan po določbi 4. odst. 198. čl. ZIZ, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Z domikom se dražba konča. Takrat dolžniku poteče pravica, da uveljavlja ugovor po izteku roka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročitev sklepa - pritožba
Čeprav vročitev sklepa ni bila pravilno opravljena, ne gre za bistveno kršitev ZPP iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, če je stranka sklep prejela in se zoper njega pravočasno pritožila.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).
Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnika končano v letu 1989 in da je bilo takrat tudi že dokončno tožnikovo stanje glede stopnje invalidnosti.
Glede na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje pa je le to tudi pravilno uporabilo materialno pravo (380. člen ZOR), ko je zaključilo, da je tožnikova terjatev iz zavarovalne pogodbe zastarana, saj je tožnik vložil tožbo šele 30.12.1993.
ZOR člen 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2, 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila - grajanje napak
Kadar tožnik kot prevzemnik posla terja plačilo za delo, je treba ugotoviti ali je bilo plačilo (in kolikšno) določeno s pogodbo (1 odst. 623 ZOR) ali pa je bila pogodba sklenjena za primerno plačilo (2. odst. 623 ZOR). Tudi če naročnik v enem letu od pravočasnega grajanja napak ni uveljavljal sodnega varstva, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper zahtevek prevzemnika posla za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila (2. odst. 616 ZOR).
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.
Račun izstavljen s strani tožeče stranke je enostranska listina, zato ne zadostuje za dokaz poslovnega razmerja strank. Zato je ugovor nasprotne stranke o pomanjkanju legitimacije ob tako ugotovljenem dejanskem stanju utemeljen.
Z navedbo, da prispevki niso bili plačani, ker niso bile izplačane plače, dolžnik ugovarja svoji obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, kar pa v izvršilnem postopku ni (več) mogoče.
V postopku v gospodarskih sporih v pritožbi ni več mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze v primeru, da pritožnik ni tudi izkazal za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.
Ker je dolžnik navedel, da ne zanika svojega dolga, je treba šteti, da izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena ZIZ). Slabo finačno stanje oziroma nelikvidnost dolžnika ne more biti razlog, da upnik ne bi smel z izvršbo uveljaviti svoje terjatve.
Če sodišče druge stopnje razveljavi zemljiškoknjižni sklep o vknjižbi, potem zemljiškoknjižni referent ne izda novega sklepa o vzpostavitvi v prejšnje zemljiškoknjižno stanje ampak postopa po 33. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
Sodišče prve stopnje je obtoženčevo ravnanje, ko je pazniku v Zavodu za prestajanje kazni nudil aktivni odpor, zato so morali pazniki uporabiti silo, pravilno pravno opredelilo poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. S postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra je pridobilo izvedeniško mnenje, na podlagi katerega je pravilno zaključilo, da je bil obtoženec vsled kaznivega dejanja prišteven, saj je sodni izvedenec upošteval zdravstveno dokumentacijo, svoje mnenje pa je oprlo tudi na samo vedenje obtoženca ob storitvi kaznivega dejanja in na njegov zagovor glede dogodka, ki ga je obtoženec natančno opisal.
Če vsi sodniki sodišča, ki bi sicer morali soditi v konkretni zadevi, izjavijo, da zasebnega tožilca osebno poznajo in zato ne želijo odločati v zadevi, je to tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Zato postopek za njihovo izločitev ni potreben.
Dolžnik zatrjuje, da je račun, za katerega je prevzel material, delno plačal, vendar ni predložil nobenega dokaza o tem; ne predloži oz. ne predlaga pa tudi (sicer) posrednega dokaza, tj. zaslišanja strank glede navedbe o ustni zavrnitvi višine računa.