O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Za prisilno izvršitev začasnih odredb izdanih v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker ne gre za izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, tridesetdnevni rok za izvršitev začasne odredbe ne pride v poštev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Postopek izterjave je ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo, v katerem je upnik priznal, da je dolžnik obveznost (delno) izpolnil. Izpodbijani sklep o izvršbi v ugovarjanem delu tako ni več pravni naslov, ki bi lahko služil urejanju razmerja med upnikom in dolžnikom.
Slab gmotni položaj toženke nima vpliva na njeno dolžnost povrniti tožeči stranki izplačano štipendijo s pripadki kot posledica neizpolnjevanje štipendijske pogodbe.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS) člen 15, 15.
plačilo RTV naročnine
Pogoj za plačilo RTV naročnine je, da ima oseba dejansko RTV sprejemnik. To pa pomeni, da je tožeča stranka takšno dejstvo dolžna dokazati, saj v nasprotnem primeru ne more zahtevati plačevanja RTV nročnine.
Oporočni dediči so enotni sosporniki, saj je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in se zato štejejo za enotno pravdno stranko (201. čl. ZPP). Torej ne glede na priznavanje oziroma nenasprotovanje drugega toženca ni bilo mogoče zoper njega izdati drugačne (ugodilne) sodbe, saj je tožbenemu zahtevku nasprotovala prva toženka in je torej treba v pravdi upopštevati to njeno dejanje kot aktivno in koristno, učinkujoče za vse enotne sospornike. Da je oporoka veljavna, mora biti med drugim napravljena v obliki, kakor jo določa zakon (62. čl. ZD). Fotokopija oporoke ne more biti sama po sebi veljavna oporoka (prim. čl. 63 in naslednji ZD), lahko pa je dokaz o obstoju in vsebini vsebini oporoke. Sodišče prve stopnje je zato spor pravilno presojalo na podlagi 77. čl. ZD. Dokazno breme po citiranem določilu leži na strani tožnika kot prizadetega, dokazati pa bi moral ne le, da je oporoka obstajala, da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in njeno vsebino temveč tudi, da je bila oporoka uničena, izgubljena, skrita ali založena po naključju ali z dejanjem tretjega po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 333, 333/1, 343, 343/3.
dopustnost pritožbe - upravičenec
Predpostavka dopustnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep je, da jo je vložila upravičena oseba. Po 1. odst. 333. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ se zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, smejo pritožiti le stranke postopka. T.P., ki je pritožbo zoper uvodoma citirani sklep Okrajnega sodišča v R. vložila, ni stranka izvršilnega postopka in zato ni upravičena vlagateljica pritožbe (3. odst. 343. čl. v zvezi s 1. odst. 333. čl. in 366. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Ker je dedinja, ki je živela z zapustnico v zapuščinskem postopku izločala premoženje, je bila pravilno napotena na pravdo. Pri tem ni vezana na napotitveni sklep in bo lahko postavila ustrezni zahtevek.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba - sodnik
Nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe stori sodnik, ni mogoče odpraviti z zahtevo po 47. čl. ZIP, temveč se uveljavljajo s pravnim sredstvom zoper njegovo odločbo.
Če tožena stranka soglaša, da se glavnica izračuna po cenah na dan škodnega dogodka in ne na dan sojenja, potem tečejo zakonite zamudne obresti od škodnega dogodka dalje.
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ sodišče prve stopnje ugovor tretjega vroči upniku. Če ta v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročitev sklepa - pritožba
Čeprav vročitev sklepa ni bila pravilno opravljena, ne gre za bistveno kršitev ZPP iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, če je stranka sklep prejela in se zoper njega pravočasno pritožila.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 24/91 in 14/92) v 28. členu določa, da mora štipendist predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vsako šolsko leto posebej; če tega ne izpolni, se mu štipendija ne izplačuje, doker dokazil ne predloži. Če se toženka ni več šolala, tudi ni mogla predložiti potrdil o izpolnjevanju pogojev. Če tega ni storila, pa tožeča stranka štipendije toženki za to šolsko leto ni bila dolžna izplačati - kar terja presojo z vidika določbe 211. člena zOR, po kateri tisti, ki plača nekaj, za kar ve, da ni dolžan, tega ne more zahtevati nazaj.
Tožnica, ki je že leto dni pred zatrjevanim motilnim dejanjem opustila dotedanji način izvrševanja soposesti na stanovanju (v stanovanje je prihajala le na obisk otrokoma, ni imela ključev vhodnih vrat), je soposest stanovanja izgubila.