kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21249
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje se je pri izreku obsodilne sodbe oprlo na mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki pa je ugotovil drugačen potek prometne nezgode, kot ga je po podanem mnenju opisal oškodovanec in čigar opis bi lahko pomenil tudi ekskulpacijo obdolženca za nastale posledice. Ker je sodišče prve stopnje tako dejansko stanje nepopolno, lahko pa tudi zmotno ugotovilo, je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljaviti.
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
ZPP člen 83, 192, 83, 192. ZOR člen 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4, 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4. ZGD člen 3, 3/1, 3/4, 3, 3/1, 3/4.
subjektivna sprememba tožbe - poprava tožbe - pravna oseba - vpis v sodni register - izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki pogodbe - vrnitev danega
Tožeča stranka je z oznako pravnih naslednikov prvotno tožene stranke, ki je bila ob vložitvi tožbe že izbrisana iz sodnega registra, svojo tožbo popravila v skladu s 83. čl. ZPP/77. Za subjektivno spremembo tožbe gre le tedaj, ko tožnik do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca (ki je lahko pravdna stranka) koga drugega (1. odst. 192. čl. ZPP/77). Tožnik je pogodbo sklepal kot zastopnik bodoče pravne osebe. Po določilu 3. čl. ZGD, tisti, ki pred vpisom družbe v register (torej preden pridobi lastnost pravne osebe) nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem (3. odst.); če pa družbenik pri takem nastopanju pridobi kakšne pravice, jih mora po vpisu družbe v register prenesti na družbo (4.odst.). Navedeno kaže, da je bil v pogodbeni zavezi tožnik, saj predstavništvo (ne tedaj ne kasneje) ni bilo vpisano v sodni register. Določilo 132. čl. ZOR je v razmerju do 210. čl. ZOR specialnega značaja in ureja učinke razdrte pogodbe. Pogodba je bila veljavno sklenjena in če še velja (ker ni bila razdrta), potem podlaga ni odpadla in določilo 4. odst. 210.čl. ZOR ne prihaja v poštev.
Oškodovanca sta stvari, vzete iz avtomobila, dobila takoj vrnjene, druge škode nista uveljavljala. Način storitve (vlom v avto popoldne na parkirišču tako, da je obtoženca pripeljal nekdo drug, da bi po dejanju lahko pobegnil), ne pomeni kakšne posebne in temeljite priprave kot obteževalne okoliščine, ki bi se morala upoštevati in bi narekovala strožjo kazen.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, zakaj šele v pritožbi navaja konkretene okoliščine in dokaze v zvezi z nepravilno izpolnitvijo pogodbe. Zato je treba šteti, da so pritožbene navedbe in dokazni predlogi tožene stranke novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene.
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Ker zakon za vročitev vabila na prvi narok za glavno obravnavo ne zahteva osebne vročitve, se šteje, da je stranka pravilno vabljena, če vabilo prejme eden od odraslih članov njegovega gospodinjstva.
Tožeča stranka bi bila dolžna povrniti toženi stroške v nižjem znesku, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. To pa pomeni, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopno odločitev o stroških.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnika končano v letu 1989 in da je bilo takrat tudi že dokončno tožnikovo stanje glede stopnje invalidnosti.
Glede na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje pa je le to tudi pravilno uporabilo materialno pravo (380. člen ZOR), ko je zaključilo, da je tožnikova terjatev iz zavarovalne pogodbe zastarana, saj je tožnik vložil tožbo šele 30.12.1993.
ZOR člen 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2, 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila - grajanje napak
Kadar tožnik kot prevzemnik posla terja plačilo za delo, je treba ugotoviti ali je bilo plačilo (in kolikšno) določeno s pogodbo (1 odst. 623 ZOR) ali pa je bila pogodba sklenjena za primerno plačilo (2. odst. 623 ZOR). Tudi če naročnik v enem letu od pravočasnega grajanja napak ni uveljavljal sodnega varstva, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper zahtevek prevzemnika posla za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila (2. odst. 616 ZOR).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Postopek izterjave je ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo, v katerem je upnik priznal, da je dolžnik obveznost (delno) izpolnil. Izpodbijani sklep o izvršbi v ugovarjanem delu tako ni več pravni naslov, ki bi lahko služil urejanju razmerja med upnikom in dolžnikom.
določitev preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok
Preživnina za 12 letnega otroka v znesku 25.000 SIT mesečno je primerna glede na otrokove potrebe in zmožnosti staršev, toženca, ki zasluži 100.000 SIT mesečno.
Tožeča stranka ne more s tožbo in v zvezi s tem tudi z začasno odredbo predlagati prekinitev in odložitev izvršilnega postopka, saj pravdno sodišče ni pristojno da odloča o pravilnosti dela izvršilnega sodišča.
Po čl. 169/2 ZPP/99 je treba predlogu za opustitev plačila sodnih taks predložiti v tem členu navedena dokazila in ker predlaateljica tudi kljub pozivu sodišča le-teh ni predložila v naknadnem roku (niti jih ne prilaga v pritožbi, v kateri se sklicuje na časovno neustreznost naknadnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za opustitev.