Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Ker zakon za vročitev vabila na prvi narok za glavno obravnavo ne zahteva osebne vročitve, se šteje, da je stranka pravilno vabljena, če vabilo prejme eden od odraslih članov njegovega gospodinjstva.
Mandatar odgovarja mandantu za škodo, če ga ni z ustrezno skrbnostjo opozoril na tveganost posla, kolikor mandat s takšnim tveganjem ni že sam računal.
Neupoštevna je navedba tožeče stranke, da po določbi 2. odst. 372. člena ZOR triletni zastaralni rok ne velja za obročna odplačila, saj tožeča stranka ne vtožuje obročnega odplačila, temveč plačilo v enkratnem znesku obračunanih obresti. Za obresti kot akcesorno terjatev pa ne more veljati daljši zastaralni rok kot za glavno terjatev - v danem primeru torej pravilno upoštevan triletni zastaralni rok.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580/6, 580, 580/2, 580/5, 580/6.
osnovni kapital in osnovni vložki
Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.
Za prisilno izvršitev začasnih odredb izdanih v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker ne gre za izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, tridesetdnevni rok za izvršitev začasne odredbe ne pride v poštev.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
ustavitev postopka
Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje da je tožbo umaknila ter sodišče izda sklep o ustavitvi postopka.
Če tožena stranka soglaša, da se glavnica izračuna po cenah na dan škodnega dogodka in ne na dan sojenja, potem tečejo zakonite zamudne obresti od škodnega dogodka dalje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročitev sklepa - pritožba
Čeprav vročitev sklepa ni bila pravilno opravljena, ne gre za bistveno kršitev ZPP iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, če je stranka sklep prejela in se zoper njega pravočasno pritožila.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova obveznost (dolgovani znesek) je navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, zato zadostuje, da se sodišče v sklepu o izvršbi (2. točka izreka) na upnikov predlog le sklicuje (dovoli predlagano izvršbo).
sodba - pravilno vabljenje - opozorilo na posledice
Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).
ZOR člen 294, 294/2, 294, 294/2. ZGO člen 21, 22, 21, 22. ZIZ člen 21, 21/1, 21, 21/1.
izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - sodni penali
Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je svojo obveznost že izpolnil in da je upniku že izročil projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Predložene listine, ki naj bi dokazovale zatrjevano dejstvo o delni izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu, namreč ne predstavljajo niti projekta izvedenih del. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika, da je izvršilni naslov neizvršljiv v tistem delu, kjer dolžniku nalaga izročitev uporabnega dovoljenja. Za izvršitev tega dela izvršilnega naslova so vsekakor potrebna določena aktivna dejanja dolžnika, zaradi česar izvršilni naslov v tem delu ni neizvršljiv in je povsem primeren za izvršbo
Če sodišče na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni, ne more zanesljivo ugotoviti odočilnih dejstev, sklepa o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Dolžnikove ponudbe v ugovoru zoper sklep, izdan po tretjem odst. 34. člena ZIZ, o drugih načinih poplačila upničine terjatve ne predstavljajo nikakršne upoštevne ovire za izdajo prvostopnega sklepa in so lahko kvečjemu podlaga morebitnemu dolžnikovemu predlogu po četrtem odstavku 34. člena ZIZ (o katerem odloča sodišče prve stopnje), ni pa jih mogoče v danem primeru presojati kot upoštevne ugovorne razloge.
Če pritožnik v pritožbi izrecno navaja zoper kateri sklep se pritožuje, te pritožbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper sklep o izvršbi po preteku roka. Če je taka pritožba poleg vsega še prepozna, jo je treba zavreči.