Če pritožnik v pritožbi izrecno navaja zoper kateri sklep se pritožuje, te pritožbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper sklep o izvršbi po preteku roka. Če je taka pritožba poleg vsega še prepozna, jo je treba zavreči.
ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - nepopolna vloga - dopolnitev predloga
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče dejansko stanje narobe ugotovilo, ker je bila taksa za predlog za izvršbo plačana, saj je upnik takso plačal po izteku dodatnega 15-dnevnega roka za plačilo takse in po izdaji sklepa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.
Oškodovanca sta stvari, vzete iz avtomobila, dobila takoj vrnjene, druge škode nista uveljavljala. Način storitve (vlom v avto popoldne na parkirišču tako, da je obtoženca pripeljal nekdo drug, da bi po dejanju lahko pobegnil), ne pomeni kakšne posebne in temeljite priprave kot obteževalne okoliščine, ki bi se morala upoštevati in bi narekovala strožjo kazen.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, zakaj šele v pritožbi navaja konkretene okoliščine in dokaze v zvezi z nepravilno izpolnitvijo pogodbe. Zato je treba šteti, da so pritožbene navedbe in dokazni predlogi tožene stranke novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba - sodnik
Nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe stori sodnik, ni mogoče odpraviti z zahtevo po 47. čl. ZIP, temveč se uveljavljajo s pravnim sredstvom zoper njegovo odločbo.
Ker po izreku izpodbijane sodbe pravnomočno že določena preživnina za čas od 1.8.1996 dalje ni nadomeščena (spremenjena oz. zvišana) z novo, temveč je tožencu naložena poleg že določene preživnine, bi v primeru pravnomočnosti izpodbijane sodbe mld. tožnika pridobila ob že obstoječem izvršilnem naslovu za izterjavo njune preživninske terjatve zoper toženca za čas od 1.8.1996 dalje še enega. Ker sta si izrek izpodbijane sodbe in njeni razlogi v nasprotju, ima to za posledico bistveno kršitev določb postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. člena ZPP/77.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 333, 333/1, 343, 343/3.
dopustnost pritožbe - upravičenec
Predpostavka dopustnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep je, da jo je vložila upravičena oseba. Po 1. odst. 333. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ se zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, smejo pritožiti le stranke postopka. T.P., ki je pritožbo zoper uvodoma citirani sklep Okrajnega sodišča v R. vložila, ni stranka izvršilnega postopka in zato ni upravičena vlagateljica pritožbe (3. odst. 343. čl. v zvezi s 1. odst. 333. čl. in 366. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Ker je dedinja, ki je živela z zapustnico v zapuščinskem postopku izločala premoženje, je bila pravilno napotena na pravdo. Pri tem ni vezana na napotitveni sklep in bo lahko postavila ustrezni zahtevek.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zapisnik
Zapisnik, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, ni verodostojna listina. Poleg tega je iz vsebine zapisnika razvidno tudi, da zapadlost terjatve ni določena, saj naj bi rok in način plačila zneska 3,540.561,00 SIT upnik in dolžnik določila s posebnim dogovorom oz. sporazumom. Upnikov predlog bo sodišče v nadaljevanju obravnavalo kot tožbo v pravdnem postopku, v katerem bo moral v skladu z pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu poleg obstoja, dokazati tudi zapadlost terjatve.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21249
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje se je pri izreku obsodilne sodbe oprlo na mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki pa je ugotovil drugačen potek prometne nezgode, kot ga je po podanem mnenju opisal oškodovanec in čigar opis bi lahko pomenil tudi ekskulpacijo obdolženca za nastale posledice. Ker je sodišče prve stopnje tako dejansko stanje nepopolno, lahko pa tudi zmotno ugotovilo, je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljaviti.
ZPP člen 83, 192, 83, 192. ZOR člen 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4, 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4. ZGD člen 3, 3/1, 3/4, 3, 3/1, 3/4.
subjektivna sprememba tožbe - poprava tožbe - pravna oseba - vpis v sodni register - izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki pogodbe - vrnitev danega
Tožeča stranka je z oznako pravnih naslednikov prvotno tožene stranke, ki je bila ob vložitvi tožbe že izbrisana iz sodnega registra, svojo tožbo popravila v skladu s 83. čl. ZPP/77. Za subjektivno spremembo tožbe gre le tedaj, ko tožnik do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca (ki je lahko pravdna stranka) koga drugega (1. odst. 192. čl. ZPP/77). Tožnik je pogodbo sklepal kot zastopnik bodoče pravne osebe. Po določilu 3. čl. ZGD, tisti, ki pred vpisom družbe v register (torej preden pridobi lastnost pravne osebe) nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem (3. odst.); če pa družbenik pri takem nastopanju pridobi kakšne pravice, jih mora po vpisu družbe v register prenesti na družbo (4.odst.). Navedeno kaže, da je bil v pogodbeni zavezi tožnik, saj predstavništvo (ne tedaj ne kasneje) ni bilo vpisano v sodni register. Določilo 132. čl. ZOR je v razmerju do 210. čl. ZOR specialnega značaja in ureja učinke razdrte pogodbe. Pogodba je bila veljavno sklenjena in če še velja (ker ni bila razdrta), potem podlaga ni odpadla in določilo 4. odst. 210.čl. ZOR ne prihaja v poštev.
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).
Če sodišče na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni, ne more zanesljivo ugotoviti odočilnih dejstev, sklepa o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Sodišče je priznalo tožeči stranki izvedenino v celoti, čeprav je bila v pravdi sporna le višina odškodnine, tožeča stranka pa je z zahtevkom le delno uspela, saj je bil strošek za pravdo potreben ne glede na odstotek uspeha.
Obsojenec je star 26 let, ima poklic, je samski in brez otrok in torej nima preživninskih obveznosti. Za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da skrbi za svojega očeta, ki prejema le socialno podporo, zaradi česar ga je on dolžan preživljati, obsojenec ni predložil nobenih dokazil. Sicer pa iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojenec ni edini otrok. Potreba po adaptaciji stare hiše, četudi bi bila izkazana, pa tudi ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bil obdolženčev predlog po oprostitvi plačila stroškov utemeljen.
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.