Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
Pojem življenja v skupnem gospodinjstvu je širši od pojma zakonske skupnosti, kot je opredeljena v 6. odst. 126. čl. KZ, zato za zaključek, ali je storilec živel z oškodovanko v skupnem gospodinjstvu, ni potrebno ugotavljati, ali je šlo za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, pač pa le, ali glede na objektivne (ekonomska skupnost, skupno bivanje, delitev stroškov) in subjektivne (namen obeh živeti v skupnem gospodinjstvu) okoliščine mogoče sklepati, da je šlo za skupno gospodinjstvo.
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.
Upoštevaje določbo 1. odst. 14. lena ZST tožeča stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, vloženimže po pranvomočnem koncupostopka, ne bi mogla več doseči nobenega želenega učinka (namreč oprostitve kakšrnekoli njeneže nastale taksne obveznosti za nazaj) - in to celo niti v primeru, da bi bilo njenemu preldogu za taksno oprostitev ugodeno. Zato za taksno oprostitev ob vložitvi predloga ni imela pravnega interesa.
Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
ZPP člen 83, 192, 83, 192. ZOR člen 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4, 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4. ZGD člen 3, 3/1, 3/4, 3, 3/1, 3/4.
subjektivna sprememba tožbe - poprava tožbe - pravna oseba - vpis v sodni register - izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki pogodbe - vrnitev danega
Tožeča stranka je z oznako pravnih naslednikov prvotno tožene stranke, ki je bila ob vložitvi tožbe že izbrisana iz sodnega registra, svojo tožbo popravila v skladu s 83. čl. ZPP/77. Za subjektivno spremembo tožbe gre le tedaj, ko tožnik do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca (ki je lahko pravdna stranka) koga drugega (1. odst. 192. čl. ZPP/77). Tožnik je pogodbo sklepal kot zastopnik bodoče pravne osebe. Po določilu 3. čl. ZGD, tisti, ki pred vpisom družbe v register (torej preden pridobi lastnost pravne osebe) nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem (3. odst.); če pa družbenik pri takem nastopanju pridobi kakšne pravice, jih mora po vpisu družbe v register prenesti na družbo (4.odst.). Navedeno kaže, da je bil v pogodbeni zavezi tožnik, saj predstavništvo (ne tedaj ne kasneje) ni bilo vpisano v sodni register. Določilo 132. čl. ZOR je v razmerju do 210. čl. ZOR specialnega značaja in ureja učinke razdrte pogodbe. Pogodba je bila veljavno sklenjena in če še velja (ker ni bila razdrta), potem podlaga ni odpadla in določilo 4. odst. 210.čl. ZOR ne prihaja v poštev.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditev, da beton ni bil vgrajen, sama po sebi ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je resnična. Dolžnik v ugovoru namreč ne zatrjuje, da bi bilo plačilo betona pogojeno z vgradnjo.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - ničnost
Pogodba, ki jo sklene oseba brez pooblastila, neupravičeno zastopani pa je tudi naknadno ne odobri, je neobstoječa. Če je na podlagi takšne pogodbe neupravičeno zastopani prizadet v kakšni svoji pravici, je upravičen najmanj do takšnega varstva, kot bi ga bil deležen pri nični pogodbi po 104. členu ZOR.
Dejanska oblast nad stvarjo (posest) se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Za zaščito zadošča, da prostora ni izpraznil in da ima torej v njem vse svoje stvari.
Sodišče v posestnem sporu daje varstvo glede na zadnje stanje posesti (1. odst. 78. člena ZTLR), ki jo je, kot to zaenkrat izhaja iz izpovedbe samega toženca, tožnik vendarle imel. Izvrševanje dostopov po tej poti je namreč toženec po lastnih navedbah dopuščal. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da naj bi "tožnik najbrž res uporabljal občasno ta prehod, vendar le takrat, kadar ga toženec in njegova žena nista opazila", pa je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Takšna ugotovitev bi namreč pomenila, da je tožnik pravico stvarne služnosti izvrševal v obsegu in na način, ki bi dovoljeval posestno varstvo, ki se uveljavlja v tem posestnem sporu. Posest pravice stvarne služnosti se namreč pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino omenjene pravice, in ni odvisna od volje lastnika služeče stvari (oziroma tožene stranke).
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZIP člen 251c, 251c. ZIZ člen 23, 53, 55/1, 55/1-2, 23, 53, 55/1, 55/1-2.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - verodostojna listina
Ker izvršilni naslov za izvršbo predstavlja zapisnik o sporazumu strank, s katerim sta se pogodbeni stranki (sedaj stranki izvršilnega postopka) dogovorili o obstoju terjatve (glavnici z obrestmi) in času njene dospelosti in v katerem sta stranki soglašali, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika zavaruje upnikova denarna terjatev, dolžnika neutemeljeno uveljavljata ugovorni razlog iz 2. tč. 53. čl. ZIZ v zvezi s 23. čl. ZIZ in tudi neutemeljeno predlagata obravnavo obstoja njune terjatve v pravdnem postopku (očitno po 2. odst. 62. čl. ZIZ).