Pri mesečni pokojnini, ki v povprečju presega 100.000,00 SIT, stranka lahko plača sodno takso v znesku 18.000,00 SIT, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje še ene osebe; še posebej, ker gre za enkratno obveznost.
Sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka, ki je v najemni pogodbi označena kot najemodajalec, tudi lastnik spornega stanovanja. Tako je nedvomno aktivno legitimirana, da vloži tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.
Če je tožba (plačilni nalog) vložena zoper dva solidarna dolžnika in je plačilni nalog zoper enega postal pravnomočen, ker ni ugovarjal, ni nobene ovire, da se postopek zoper drugega, ki je ugovarjal, ne bi končal z meritorno sodbo.
Za prisilno izvršitev začasnih odredb izdanih v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker ne gre za izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, tridesetdnevni rok za izvršitev začasne odredbe ne pride v poštev.
Obsojenec je star 26 let, ima poklic, je samski in brez otrok in torej nima preživninskih obveznosti. Za v pritožbi zatrjevano dejstvo, da skrbi za svojega očeta, ki prejema le socialno podporo, zaradi česar ga je on dolžan preživljati, obsojenec ni predložil nobenih dokazil. Sicer pa iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojenec ni edini otrok. Potreba po adaptaciji stare hiše, četudi bi bila izkazana, pa tudi ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bil obdolženčev predlog po oprostitvi plačila stroškov utemeljen.
Sodišče je priznalo tožeči stranki izvedenino v celoti, čeprav je bila v pravdi sporna le višina odškodnine, tožeča stranka pa je z zahtevkom le delno uspela, saj je bil strošek za pravdo potreben ne glede na odstotek uspeha.
Če ni sklenjena najemna pogodba ne more sodišče prve stopnje opreti odločitve na odpoved najemne pogodbe, temveč pridejo v poštev določbe o nezakoniti uporabi stanovanja zaradi nesklenjene najemne pogodbe.
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Upoštevaje določbo 1. odst. 14. lena ZST tožeča stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, vloženimže po pranvomočnem koncupostopka, ne bi mogla več doseči nobenega želenega učinka (namreč oprostitve kakšrnekoli njeneže nastale taksne obveznosti za nazaj) - in to celo niti v primeru, da bi bilo njenemu preldogu za taksno oprostitev ugodeno. Zato za taksno oprostitev ob vložitvi predloga ni imela pravnega interesa.
ZPP člen 83, 192, 83, 192. ZOR člen 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4, 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4. ZGD člen 3, 3/1, 3/4, 3, 3/1, 3/4.
subjektivna sprememba tožbe - poprava tožbe - pravna oseba - vpis v sodni register - izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki pogodbe - vrnitev danega
Tožeča stranka je z oznako pravnih naslednikov prvotno tožene stranke, ki je bila ob vložitvi tožbe že izbrisana iz sodnega registra, svojo tožbo popravila v skladu s 83. čl. ZPP/77. Za subjektivno spremembo tožbe gre le tedaj, ko tožnik do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca (ki je lahko pravdna stranka) koga drugega (1. odst. 192. čl. ZPP/77). Tožnik je pogodbo sklepal kot zastopnik bodoče pravne osebe. Po določilu 3. čl. ZGD, tisti, ki pred vpisom družbe v register (torej preden pridobi lastnost pravne osebe) nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem (3. odst.); če pa družbenik pri takem nastopanju pridobi kakšne pravice, jih mora po vpisu družbe v register prenesti na družbo (4.odst.). Navedeno kaže, da je bil v pogodbeni zavezi tožnik, saj predstavništvo (ne tedaj ne kasneje) ni bilo vpisano v sodni register. Določilo 132. čl. ZOR je v razmerju do 210. čl. ZOR specialnega značaja in ureja učinke razdrte pogodbe. Pogodba je bila veljavno sklenjena in če še velja (ker ni bila razdrta), potem podlaga ni odpadla in določilo 4. odst. 210.čl. ZOR ne prihaja v poštev.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ker je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljil z dejstvi in zatem predlagal dokaze, je bilo treba sklep o izvršbi razveljaviti v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo in odločiti, da se postopek nadaljuje v pravdi.
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
Ker je bila upnikova terjatev v celoti prerekana, je ni moč šteti za ugotovljeno (arg. a contrario 3. odst. 142. čl. ZPPSL), napotitev na postopek pred sodiščem oz. drugim organom pa je nujna posledica takšne procesne situacije (144. čl. ZPPSL).
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditev, da beton ni bil vgrajen, sama po sebi ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je resnična. Dolžnik v ugovoru namreč ne zatrjuje, da bi bilo plačilo betona pogojeno z vgradnjo.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - ničnost
Pogodba, ki jo sklene oseba brez pooblastila, neupravičeno zastopani pa je tudi naknadno ne odobri, je neobstoječa. Če je na podlagi takšne pogodbe neupravičeno zastopani prizadet v kakšni svoji pravici, je upravičen najmanj do takšnega varstva, kot bi ga bil deležen pri nični pogodbi po 104. členu ZOR.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21249
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje se je pri izreku obsodilne sodbe oprlo na mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki pa je ugotovil drugačen potek prometne nezgode, kot ga je po podanem mnenju opisal oškodovanec in čigar opis bi lahko pomenil tudi ekskulpacijo obdolženca za nastale posledice. Ker je sodišče prve stopnje tako dejansko stanje nepopolno, lahko pa tudi zmotno ugotovilo, je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljaviti.