sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delno plačilo
Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal.
Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.
Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Ker tožena stranka kljub temu, da se je pogajala s tožečo stranko, ni z njo sklenila najemne pogodbe za zemljišče, na katerem naj bi opravljala obrt avtoodpada, ki ga je odkupila v upanju na sklenitev te najemne pogodbe, za 15.000 DEM od prodajalcev, za katere trdi, da nista solventna, tožena stranka ni dolžna plačati tožeči stranki tega zneska kot škodo, ki naj bi jo povzročila tožeči stranki zaradi opustitve sklenitve najemne pogodbe.
nepremoženjska škoda - poškodba - sodelovanje v pretepu
Toženec odgovarja tožniku za poškodbe, ki mu jih je prizadejal z nožem, ko je nekontrolirano mahal z nožem naokoli in poškodoval nič slutečega tožnika. Višina nepremoženjske škode.
Ker tožnica ni dovolj dokazala dobre vere za pridobitev avtomobila od nelastnika, mora nasproti lastniku dokazati s stopnjo verjetnosti, da ni mogla vedeti, da je toženec nelastnik. Zato bo treba dokazni postopek dopolniti v tej smeri.
Tožena stranka odgovarja za potniku povzročeno škodo po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Svoje odgovornosti se lahko oprosti med drugim le, če je nastala nesreča ali nezgoda po krivdi tretje osebe in tudi izkaže, da se nezgode kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njenih posledic. Če ni izkazal potrebnega prizadevanja, upoštevajoč posebnosti primera, njegova ekskulpacija ne pride v poštev in odgovarja po določbi 1. odstavka 16. člena Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.
Obveznost plačila temelji na še veljavnem Odloku skupščine občine Kranj o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je bil sprejet na podlagi pooblastila takrat veljavnega Zakona o ravnanju z odpadki (41. čl.
sedaj veljavnega Zakona o komunalnih dejavnostih - Ur.l. SRS 8/82).
Terjatev za plačilo stroškov v zvezi s popravilom električnih inštalacij ni terjatev za dobavljeno električno energijo in ne zastara v enoletnem zastaralnem roku.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - velika tatvina
Priznanje obtoženca na glavni obravnavi, ko mu je bilo kaznivo dejanje nedvomno dokazano z ostalimi dokazi, ne more imeti kakšne posebne teže in zato tudi ne predstavlja takšne olajševalne okoliščine, ki bi opravičevala znižanje izrečene kazni, kot to meni obtoženec v svoji pritožbi.
Dolžnikove ponudbe v ugovoru zoper sklep, izdan po tretjem odst. 34. člena ZIZ, o drugih načinih poplačila upničine terjatve ne predstavljajo nikakršne upoštevne ovire za izdajo prvostopnega sklepa in so lahko kvečjemu podlaga morebitnemu dolžnikovemu predlogu po četrtem odstavku 34. člena ZIZ (o katerem odloča sodišče prve stopnje), ni pa jih mogoče v danem primeru presojati kot upoštevne ugovorne razloge.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova obveznost (dolgovani znesek) je navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, zato zadostuje, da se sodišče v sklepu o izvršbi (2. točka izreka) na upnikov predlog le sklicuje (dovoli predlagano izvršbo).
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba - sodnik
Nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe stori sodnik, ni mogoče odpraviti z zahtevo po 47. čl. ZIP, temveč se uveljavljajo s pravnim sredstvom zoper njegovo odločbo.
Neobrazloženo pritožbo zoper sodbo pritožbeno sodišče preizkuša le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.