izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni razveljavilo sklepa o izvršbi, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik, temveč je samo ustavilo opravljanje izvršbe z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, ker opravljanje izvršbe ni bilo možno zaradi odsotnosti sredstev na dolžnikovem računu. Tako ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje izvršbe nadaljevalo s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom - rubežem dolžničinih premičnin.
prepozna pritožba, vložena na nepristojno sodišče - nevednost stranke
Ni mogoče šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno, če jo je odvetnica oz. pooblaščenka tožnika poslala zadnji dan pritožbenega roka po telefaksu nepristojnemu sodišču (VDSS), le to pa je odstopilo pritožbo v reševanje pristojnem sodišču (DS v Kopru, Oddelek v Novi Gorici) po izteku pritožbenega roka, saj ni mogoče vložitve pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti pooblaščenca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne oporeka obstoju, višini in zapadlosti upnikove terjatve ali verodostojnim listinam, ki jo izkazujejo, temveč samo pojasnjuje, da ne more in zakaj ne more plačati, takšne navedbe pa niso relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl.
Niti dokazane ugovorne trditev ne bi pripeljale do zavrnitev tožbeneg zahtevka, saj je napram upniku samo dolžnik nastopal kot pogodbena stranka, zato je ugovor neobrazložen.
Sodišče prve stopnje je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in s tem kršilo 5. tč. prvega odst. 372. čl. ZKP, ko je obtožencu za kaznivo dejanje po čl. 213/III KZ izreklo pogojno obsodbo, zato je pritožbeno sodišče po pritožbi okrožnega državnega tožilca obtožencu izreklo zaporno kazen.
1. Čeprav zdravnica ni tožnice izrecno opozorila, da je njen bolniški stalež zaključen dne 21.11.1997 in da mora dne 24.11.1997 v službo, to ne opravičuje njenega izostanka od 24.11.1997 dalje, saj je bil datum zaključenega bolniškega staleža v bolniškem listu jasno zapisan. Tožnici je bilo nedvomno znano, da je o njenem staležu odločala zdravniška komisija, ki staleža za naprej ni odobrila, zato ni imela podlage za prepričanje, da ji je stalež odobren za naprej in je neopravičeno izostala. 2. Formulacija izreka sodbe, da sodišče "potrjuje sklepe delodajalca", je sicer neustrezna, vendar ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj iz vsebine celotnega izreka izhaja, da je sodišče zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
invalid - trajni presežek - trajanje čakanja na delo
V skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR je delavec invalid lahko na čakanju na delo za čas, dokler se mu ne odredi ustreznega delovnega mesta, in ne le šest mesecev kot začasni presežki po 30. čl. ZDR.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Sodišče v posestnem sporu daje varstvo glede na zadnje stanje posesti (1. odst. 78. člena ZTLR), ki jo je, kot to zaenkrat izhaja iz izpovedbe samega toženca, tožnik vendarle imel. Izvrševanje dostopov po tej poti je namreč toženec po lastnih navedbah dopuščal. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da naj bi "tožnik najbrž res uporabljal občasno ta prehod, vendar le takrat, kadar ga toženec in njegova žena nista opazila", pa je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Takšna ugotovitev bi namreč pomenila, da je tožnik pravico stvarne služnosti izvrševal v obsegu in na način, ki bi dovoljeval posestno varstvo, ki se uveljavlja v tem posestnem sporu. Posest pravice stvarne služnosti se namreč pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino omenjene pravice, in ni odvisna od volje lastnika služeče stvari (oziroma tožene stranke).
stranska kazen - izgon tujca iz države - odmera kazni
Pri odmeri trajanja stranske kazni sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela sorazmernosti med predpisano kaznijo in težo kaznivega dejanja, kot tudi dejstva, izhajajočega iz podatkov spisa, da obdolženec na ozemlju Slovenije še ni bil kaznovan. Zato izrek stranske kazni v maksimalnem trajanju deset let za kaznivo dejanje goljufije ni primeren.
Neupoštevna je navedba tožeče stranke, da po določbi 2. odst. 372. člena ZOR triletni zastaralni rok ne velja za obročna odplačila, saj tožeča stranka ne vtožuje obročnega odplačila, temveč plačilo v enkratnem znesku obračunanih obresti. Za obresti kot akcesorno terjatev pa ne more veljati daljši zastaralni rok kot za glavno terjatev - v danem primeru torej pravilno upoštevan triletni zastaralni rok.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580/6, 580, 580/2, 580/5, 580/6.
osnovni kapital in osnovni vložki
Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.
Ker pritožnice izrecno ne zahtevajo več sodne intervencije zaradi dosege dejanj, nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga, saj od prvega sodišča ne zahtevajo več, da meritorno odloči o dovolitvi izvršbe.
poprava tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva
Sodišče prve stopnje je tekom postopka ugotovilo, da teče postopek zoper neobstoječo pravno osebo in je zato tožečo stranko pozvalo, da tožbo popravi tako, da navede osebo, ki je lahko pravdna stranka. To je tožeča stranka po pozivu sodišča tudi storila in sodišče je tako izdalo sklep, s katerim je zgolj ugotovilo, da se sedaj postopek nadaljuje po popravljeni tožbi zoper T d.d. Ljubljana TT d.d.
Ljubljana. Navedeni sklep je zgolj deklaratornega značaja, saj z njim sodišče le ugotavlja,da je tožba popravljena tako, da sta kot toženi stranki označeni pravni osebi, ki sta lahko pravdni stranki. Sklep prvostopnega sodišča ima zato naravo sklepa procesnega vodstva, zoper katerega pa pritožba ni dopustna, ne glede na sicer drugačen in napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu.