invalid - trajni presežek - trajanje čakanja na delo
V skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR je delavec invalid lahko na čakanju na delo za čas, dokler se mu ne odredi ustreznega delovnega mesta, in ne le šest mesecev kot začasni presežki po 30. čl. ZDR.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
Niti dokazane ugovorne trditev ne bi pripeljale do zavrnitev tožbeneg zahtevka, saj je napram upniku samo dolžnik nastopal kot pogodbena stranka, zato je ugovor neobrazložen.
Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
Neutemeljena je pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov pregleda zadeve po tar. št. 33/1a Odvetniške tarife, saj v konkretnem primeru ne gre za posebno opravilo in je plačilo za to opravilo zajeto že v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Prav tako je neutemeljena zahteva za povrnitev stroškov opominjanja ter poizvedb o zavarovanju na ZZZS, saj ti dve opravili nista potrebni za vložitev predloga za izvršbo, pač pa je utemeljena upnikova zahteva za povrnitev stroškov fotokopiranja, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo upniku priznati.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30090
KZ člen 238, 238/1, 238, 238/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 371, 371/1, 371/1-11, 372.
neupravičena uporaba
V obravnavani zadevi oba pritožnika v bistvu izhajata pri uveljavljanju pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona iz zmotnih zaključkov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na naklepno ravnanje obdolžencev s posebnim namenom preslepitve kupcev. Kršitev zakona je s tem vezana na predhodno zmotno ugotovljeno dejansko stanje. V takšnem položaju pa ni moč sprejeti zaključka o kršitvah kazenskega zakona iz 1. in 2. točke 372. člena ZKP.
Določilo 296. čl. ZPP/77 ima namen varovati stranko, ki zaradi svojega neznanja in nevednosti ni sposobna uresničevati svojih pravic v pravdnem postopku. Tožena stranka je v pravdi pooblaščenca imela, o glavni obravnavi pa je bila tudi pravočasno obveščena in je imela možnost, da si zagotovi zastopanje. Kršitev 296. čl. ZPP/77 pa ni podana tudi iz razloga, ker se je direktor tožene stranke na obravnavi jasno in določno izjavil o zadevi. Tudi ugovor pasivne legitimacije je trditev. Sodišče v pravdnem postopku dejanskega stanja ne ugotavlja po uradni dolžnosti, materialno pravo pa ugotavlja samo v okviru zatrjevanih dejstev.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji nikoli ni oporekala pasivne legitimacije, zato pritožbeno sodišče tega ugovora kot prepovedane pritožbene novote v smislu 496.a čl. ZPP/77 ni vsebinsko obravnavalo.
Kar se tiče stroškov postopka, posledice umika tožbe v mandatnem postopku ne morejo biti drugačne od tistih v rednem postopku. Te pa so urejene v 158. čl. ZPP. Tožena stranka sicer pravilno opozarja na določilo 1. odst. 456. čl. ZPP, po katerem takrat, kadar tožnik umakne tožbo, sodišče razveljavi sklep o izvršbi. Vendar ker rezultat ne bi bil prav nič drugačen, če bi prvostopno sodišče v celoti razveljavilo izdan sklep o izvršbi in nato s posebno odločbo naložilo toženi stranki v plačilo potrebne stroške do umika, ta relativna kršitev določil pravdnega postopka na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča ni imela vpliva.
Po določbah ZOR zadošča za veljavno sklenitev posojilne pogodbe tudi samo ustni dogovor pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe, saj sklenitev posojilne pogodbe v pismeni obliki ni pogoj za njeno veljavnost.
gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
ZOR člen 444, 444/1, 444, 444/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
terjatev
Pri odstopu terjatve namesto izpolnitve preide terjatev v premoženje prevzemnika že s samo sklenitvijo pogodbe in se zato praviloma s tem tudi zmanjša bodoča stečajna masa odstopnika. Vendar pa je drugače v primeru sočasne izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika oziroma njene izpolnitve vnaprej.
Po čl. 169/2 ZPP/99 je treba predlogu za opustitev plačila sodnih taks predložiti v tem členu navedena dokazila in ker predlaateljica tudi kljub pozivu sodišča le-teh ni predložila v naknadnem roku (niti jih ne prilaga v pritožbi, v kateri se sklicuje na časovno neustreznost naknadnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za opustitev.
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.
Če pritožnik v pritožbi izrecno navaja zoper kateri sklep se pritožuje, te pritožbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper sklep o izvršbi po preteku roka. Če je taka pritožba poleg vsega še prepozna, jo je treba zavreči.
Po uradni dolžnosti ustavi izvršilno sodišče izvršbo tudi, če je po dovolitvi izvršbe prišlo do spremembe v samem izvršilnem naslovu, bodisi, da je bil ta razveljavljen ali izrečen za neutemeljenega oziroma, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - nepopolna vloga - dopolnitev predloga
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče dejansko stanje narobe ugotovilo, ker je bila taksa za predlog za izvršbo plačana, saj je upnik takso plačal po izteku dodatnega 15-dnevnega roka za plačilo takse in po izdaji sklepa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.