gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
ZPP v zadnjem odstavku 73. člena ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne. Ker pa je upnik zahteval izločitev v stečajnem postopku, v katerem končna odločba v smislu 2. odstavka 363. člena ZPP ni predvidena, za vprašanje pravice pritožbe zoper izpodbijani sklep, določilo 15. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določil ZPP, ni uporabljivo.
ZPP res predvideva, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloči predsednik sodišča (1. odstavek 73. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZPPSL). O izločitvi predsednika stečajnega senata bi tako moral odločiti predsednik sodišča. Ker pa stečajnega dolžnika zastopa njegov sin, je podan razlog za izločitev predsednika po določilu 3. točke 70. člena ZPP. Zato je predsednik sodišča ravnal skladno z določilom 1. odstavka 71. člena ZPP, ko si je za odločitev o odločitvi predsednika stečajnega senata določil namestnika.
Niti dokazane ugovorne trditev ne bi pripeljale do zavrnitev tožbeneg zahtevka, saj je napram upniku samo dolžnik nastopal kot pogodbena stranka, zato je ugovor neobrazložen.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni razveljavilo sklepa o izvršbi, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik, temveč je samo ustavilo opravljanje izvršbe z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, ker opravljanje izvršbe ni bilo možno zaradi odsotnosti sredstev na dolžnikovem računu. Tako ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje izvršbe nadaljevalo s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom - rubežem dolžničinih premičnin.
Pri odgovornosti gostinca za škodo na gostovi stvari je potrebno razmejiti, ali gre za pravo hrambo ali za gostinsko hrambo. Načeloma je pogoj za krivdno odškodninsko odgovornost zaradi opustitve, da je bilo opuščeno dejanje izrecno predpisano.
prepozna pritožba, vložena na nepristojno sodišče - nevednost stranke
Ni mogoče šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno, če jo je odvetnica oz. pooblaščenka tožnika poslala zadnji dan pritožbenega roka po telefaksu nepristojnemu sodišču (VDSS), le to pa je odstopilo pritožbo v reševanje pristojnem sodišču (DS v Kopru, Oddelek v Novi Gorici) po izteku pritožbenega roka, saj ni mogoče vložitve pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti pooblaščenca.
Priglasitev stroškov za odvetniške storitve v višini 5.000,00 SIT, ne da bi stranka navedla, na katera dejanja pooblaščenca se znesek nanaša, ni zadosti opredeljena in je sodišče ne more preizkusiti.
1. Čeprav zdravnica ni tožnice izrecno opozorila, da je njen bolniški stalež zaključen dne 21.11.1997 in da mora dne 24.11.1997 v službo, to ne opravičuje njenega izostanka od 24.11.1997 dalje, saj je bil datum zaključenega bolniškega staleža v bolniškem listu jasno zapisan. Tožnici je bilo nedvomno znano, da je o njenem staležu odločala zdravniška komisija, ki staleža za naprej ni odobrila, zato ni imela podlage za prepričanje, da ji je stalež odobren za naprej in je neopravičeno izostala. 2. Formulacija izreka sodbe, da sodišče "potrjuje sklepe delodajalca", je sicer neustrezna, vendar ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj iz vsebine celotnega izreka izhaja, da je sodišče zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
Neutemeljena je pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov pregleda zadeve po tar. št. 33/1a Odvetniške tarife, saj v konkretnem primeru ne gre za posebno opravilo in je plačilo za to opravilo zajeto že v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Prav tako je neutemeljena zahteva za povrnitev stroškov opominjanja ter poizvedb o zavarovanju na ZZZS, saj ti dve opravili nista potrebni za vložitev predloga za izvršbo, pač pa je utemeljena upnikova zahteva za povrnitev stroškov fotokopiranja, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo upniku priznati.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
Dejstvo, da podpis osebe, ki jo generalno pooblasti za zastopanje pravne osebe njen direktor, ni deponiran pri sodišču, ne predstavlja procesne ovire v pomenu določbe prvega odstavka 98. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), saj vsakokratnega preverjanja tudi pristnosti poooblaščenčevega podpisa, še preden bi se pojavili kakršni koli razlogi za dvom v pristnost podpisa, zakon sodišču ne nalaga (tudi ne z določbo petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročitev sklepa - pritožba
Čeprav vročitev sklepa ni bila pravilno opravljena, ne gre za bistveno kršitev ZPP iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, če je stranka sklep prejela in se zoper njega pravočasno pritožila.
Neupoštevna je navedba tožeče stranke, da po določbi 2. odst. 372. člena ZOR triletni zastaralni rok ne velja za obročna odplačila, saj tožeča stranka ne vtožuje obročnega odplačila, temveč plačilo v enkratnem znesku obračunanih obresti. Za obresti kot akcesorno terjatev pa ne more veljati daljši zastaralni rok kot za glavno terjatev - v danem primeru torej pravilno upoštevan triletni zastaralni rok.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580/6, 580, 580/2, 580/5, 580/6.
osnovni kapital in osnovni vložki
Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS) člen 15, 15.
plačilo RTV naročnine
Pogoj za plačilo RTV naročnine je, da ima oseba dejansko RTV sprejemnik. To pa pomeni, da je tožeča stranka takšno dejstvo dolžna dokazati, saj v nasprotnem primeru ne more zahtevati plačevanja RTV nročnine.
Oporočni dediči so enotni sosporniki, saj je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in se zato štejejo za enotno pravdno stranko (201. čl. ZPP). Torej ne glede na priznavanje oziroma nenasprotovanje drugega toženca ni bilo mogoče zoper njega izdati drugačne (ugodilne) sodbe, saj je tožbenemu zahtevku nasprotovala prva toženka in je torej treba v pravdi upopštevati to njeno dejanje kot aktivno in koristno, učinkujoče za vse enotne sospornike. Da je oporoka veljavna, mora biti med drugim napravljena v obliki, kakor jo določa zakon (62. čl. ZD). Fotokopija oporoke ne more biti sama po sebi veljavna oporoka (prim. čl. 63 in naslednji ZD), lahko pa je dokaz o obstoju in vsebini vsebini oporoke. Sodišče prve stopnje je zato spor pravilno presojalo na podlagi 77. čl. ZD. Dokazno breme po citiranem določilu leži na strani tožnika kot prizadetega, dokazati pa bi moral ne le, da je oporoka obstajala, da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in njeno vsebino temveč tudi, da je bila oporoka uničena, izgubljena, skrita ali založena po naključju ali z dejanjem tretjega po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti.
Za prisilno izvršitev začasnih odredb izdanih v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker ne gre za izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, tridesetdnevni rok za izvršitev začasne odredbe ne pride v poštev.