gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
Pri odgovornosti gostinca za škodo na gostovi stvari je potrebno razmejiti, ali gre za pravo hrambo ali za gostinsko hrambo. Načeloma je pogoj za krivdno odškodninsko odgovornost zaradi opustitve, da je bilo opuščeno dejanje izrecno predpisano.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Glede na zatrjevani obseg kriminalne dejavnosti 19-letnega obtoženca, ki naj bi v štirih mesecih storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje ter naj bi enega od njih izvršil komaj nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, izkazana pa je tudi sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se obtoženec nahaja že šest mesecev, še posebno, ker bo kazenski postopek zaključen na naslednji glavni obravnavi.
ZIZ člen 9, 9/1, 9, 9/1. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pravočasnost pritožbe
Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v sredo 29.12.1999 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti (RR 00326 051 2 SI) dne 30.12.1999. Pritožba je bila vložena po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna.
Po ugovoru tožene stranke na glavni obravnavi, da faktur, na katere se sklicuje, tožeča stranka in predložila, je prvostopno sodišče pozvalo tožečo stranko, naj jih predloži, tožeča stranka pa tega ni storila do konca glavne obravnave. Glede na to, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke, sklicujoč se na določilo 219. čl. ZPP/77 kot neutemeljen zavrnilo.
Zahtevki Družbenega pravobranilca po 2.odst. 50.čl. ZLPP niso omejeni na zahtevke na razveljavitev in ugotovitev ničnosti, temveč obsegajo tudi denarne zahtevke.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
Določilo 296. čl. ZPP/77 ima namen varovati stranko, ki zaradi svojega neznanja in nevednosti ni sposobna uresničevati svojih pravic v pravdnem postopku. Tožena stranka je v pravdi pooblaščenca imela, o glavni obravnavi pa je bila tudi pravočasno obveščena in je imela možnost, da si zagotovi zastopanje. Kršitev 296. čl. ZPP/77 pa ni podana tudi iz razloga, ker se je direktor tožene stranke na obravnavi jasno in določno izjavil o zadevi. Tudi ugovor pasivne legitimacije je trditev. Sodišče v pravdnem postopku dejanskega stanja ne ugotavlja po uradni dolžnosti, materialno pravo pa ugotavlja samo v okviru zatrjevanih dejstev.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji nikoli ni oporekala pasivne legitimacije, zato pritožbeno sodišče tega ugovora kot prepovedane pritožbene novote v smislu 496.a čl. ZPP/77 ni vsebinsko obravnavalo.
Priglasitev stroškov za odvetniške storitve v višini 5.000,00 SIT, ne da bi stranka navedla, na katera dejanja pooblaščenca se znesek nanaša, ni zadosti opredeljena in je sodišče ne more preizkusiti.
prepozna pritožba, vložena na nepristojno sodišče - nevednost stranke
Ni mogoče šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno, če jo je odvetnica oz. pooblaščenka tožnika poslala zadnji dan pritožbenega roka po telefaksu nepristojnemu sodišču (VDSS), le to pa je odstopilo pritožbo v reševanje pristojnem sodišču (DS v Kopru, Oddelek v Novi Gorici) po izteku pritožbenega roka, saj ni mogoče vložitve pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti pooblaščenca.
Neobrazloženo pritožbo zoper sodbo pritožbeno sodišče preizkuša le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
ZPP člen 83, 192, 83, 192. ZOR člen 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4, 54, 54/1, 132, 132/2, 210, 210/4. ZGD člen 3, 3/1, 3/4, 3, 3/1, 3/4.
subjektivna sprememba tožbe - poprava tožbe - pravna oseba - vpis v sodni register - izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki pogodbe - vrnitev danega
Tožeča stranka je z oznako pravnih naslednikov prvotno tožene stranke, ki je bila ob vložitvi tožbe že izbrisana iz sodnega registra, svojo tožbo popravila v skladu s 83. čl. ZPP/77. Za subjektivno spremembo tožbe gre le tedaj, ko tožnik do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tako, da toži namesto prvotnega toženca (ki je lahko pravdna stranka) koga drugega (1. odst. 192. čl. ZPP/77). Tožnik je pogodbo sklepal kot zastopnik bodoče pravne osebe. Po določilu 3. čl. ZGD, tisti, ki pred vpisom družbe v register (torej preden pridobi lastnost pravne osebe) nastopa v njenem imenu, odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem (3. odst.); če pa družbenik pri takem nastopanju pridobi kakšne pravice, jih mora po vpisu družbe v register prenesti na družbo (4.odst.). Navedeno kaže, da je bil v pogodbeni zavezi tožnik, saj predstavništvo (ne tedaj ne kasneje) ni bilo vpisano v sodni register. Določilo 132. čl. ZOR je v razmerju do 210. čl. ZOR specialnega značaja in ureja učinke razdrte pogodbe. Pogodba je bila veljavno sklenjena in če še velja (ker ni bila razdrta), potem podlaga ni odpadla in določilo 4. odst. 210.čl. ZOR ne prihaja v poštev.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delno plačilo
Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal.
Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.
splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - vzročna zveza - novi dokazi v pritožbi
Toženec je trdil, da nastanek škode ni v zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, kar je okoliščina, zaradi katere zavarovanec kljub temu, da je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola, ne izgubi svojih zavarovalnih pravic (1.tč. 2. odst. 3. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-93). Resda v dokaz teh svojih zatrjevanih dejstev ni predložil dokazov, vendar pa to stori sedaj v pritožbi s tem, da predlaga izvedenca cestnoprometne stroke in zaslišanje dveh prič o okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nesreče. Predlaganje novih dokazov v pritožbi je po določilu 1. odst. 352. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) dopustno, pritožbeno sodišče pa sodi, da so predlagani dokazi relevantni in kažejo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 24/91 in 14/92) v 28. členu določa, da mora štipendist predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vsako šolsko leto posebej; če tega ne izpolni, se mu štipendija ne izplačuje, doker dokazil ne predloži. Če se toženka ni več šolala, tudi ni mogla predložiti potrdil o izpolnjevanju pogojev. Če tega ni storila, pa tožeča stranka štipendije toženki za to šolsko leto ni bila dolžna izplačati - kar terja presojo z vidika določbe 211. člena zOR, po kateri tisti, ki plača nekaj, za kar ve, da ni dolžan, tega ne more zahtevati nazaj.
ZOR člen 444, 444/1, 444, 444/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
terjatev
Pri odstopu terjatve namesto izpolnitve preide terjatev v premoženje prevzemnika že s samo sklenitvijo pogodbe in se zato praviloma s tem tudi zmanjša bodoča stečajna masa odstopnika. Vendar pa je drugače v primeru sočasne izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika oziroma njene izpolnitve vnaprej.