brezposelnost - nadomestilo za čas brezposelnosti - invalid - razlaga zakona - pravna praznina
Ker je bila ugotovljena invalidnost pri tožniku v času, ko ni bil več v delovnem razmerju, temveč prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in vključen v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 24. člena ZPIZ-92, je po analogiji z določbo 2. alinee 126. člena ZPIZ upravičen le do nadomestila v višini 50 % od osnove (zavarovanci po 21. in 22. členu ZPIZ-92 - osebe, ki niso zavarovane po drugi podlagi...) , ne pa v višini 80 % od osnove, kot je to določeno za zavarovance po drugih temeljih zavarovanja (8., 9., 10., 11., 12., 13., 16. in 124. člen ZPIZ-92).
Niti dokazane ugovorne trditev ne bi pripeljale do zavrnitev tožbeneg zahtevka, saj je napram upniku samo dolžnik nastopal kot pogodbena stranka, zato je ugovor neobrazložen.
Pritožbeno pojasnjevanje, da je toženec le zaposlen pri podjetju F. se izkaže za neupoštevno, saj je "Gostilna F." v predlogu očitno navedena le zaradi vročanja sodnih pošiljk tožencu na njegovem delovnem mestu.
Neutemeljena je pritožnikova zahteva za povrnitev stroškov pregleda zadeve po tar. št. 33/1a Odvetniške tarife, saj v konkretnem primeru ne gre za posebno opravilo in je plačilo za to opravilo zajeto že v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Prav tako je neutemeljena zahteva za povrnitev stroškov opominjanja ter poizvedb o zavarovanju na ZZZS, saj ti dve opravili nista potrebni za vložitev predloga za izvršbo, pač pa je utemeljena upnikova zahteva za povrnitev stroškov fotokopiranja, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo upniku priznati.
Sodišče prve stopnje je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in s tem kršilo 5. tč. prvega odst. 372. čl. ZKP, ko je obtožencu za kaznivo dejanje po čl. 213/III KZ izreklo pogojno obsodbo, zato je pritožbeno sodišče po pritožbi okrožnega državnega tožilca obtožencu izreklo zaporno kazen.
Po ugovoru tožene stranke na glavni obravnavi, da faktur, na katere se sklicuje, tožeča stranka in predložila, je prvostopno sodišče pozvalo tožečo stranko, naj jih predloži, tožeča stranka pa tega ni storila do konca glavne obravnave. Glede na to, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke, sklicujoč se na določilo 219. čl. ZPP/77 kot neutemeljen zavrnilo.
1. Čeprav zdravnica ni tožnice izrecno opozorila, da je njen bolniški stalež zaključen dne 21.11.1997 in da mora dne 24.11.1997 v službo, to ne opravičuje njenega izostanka od 24.11.1997 dalje, saj je bil datum zaključenega bolniškega staleža v bolniškem listu jasno zapisan. Tožnici je bilo nedvomno znano, da je o njenem staležu odločala zdravniška komisija, ki staleža za naprej ni odobrila, zato ni imela podlage za prepričanje, da ji je stalež odobren za naprej in je neopravičeno izostala. 2. Formulacija izreka sodbe, da sodišče "potrjuje sklepe delodajalca", je sicer neustrezna, vendar ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj iz vsebine celotnega izreka izhaja, da je sodišče zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Zahtevki Družbenega pravobranilca po 2.odst. 50.čl. ZLPP niso omejeni na zahtevke na razveljavitev in ugotovitev ničnosti, temveč obsegajo tudi denarne zahtevke.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 40, 40/3. ZLPP člen 48a, 48c, 48a, 48c.
vrednost spornega predmeta
Domet zadnjega dela 10. točke 48.a čl. ZLPP je le v obsegu lastninskih preoblikovanj s podobnim efektom, kot je bistven za prve tri dejanske stanove iz 10.točke 48.a čl. ZLPP - namreč različno in nerealno ovrednotenje družbenega in zasebnega. Sodišče druge stopnje ne more samo korigirati vrednosti spora. To lahko po 3.odst. 40.čl. ZPP/77 stori le prvostopno sodišče v začetnih fazah postopka.
Četudi se je pravna oseba statusno preoblikovala in postala zasebna delniška družba še pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona, je ne glede na to, postala lastnica do tedaj družbenih stanovanj šele z uveljavitvijo SZ, zaradi česar je bila dolžna ta stanovanja prodati takratnim imetnikom stanovanjske pravice in dele prejetih kupnin odvajati skladno s 130. členom SZ.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Glede na zatrjevani obseg kriminalne dejavnosti 19-letnega obtoženca, ki naj bi v štirih mesecih storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje ter naj bi enega od njih izvršil komaj nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, izkazana pa je tudi sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se obtoženec nahaja že šest mesecev, še posebno, ker bo kazenski postopek zaključen na naslednji glavni obravnavi.
ZIZ člen 9, 9/1, 9, 9/1. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pravočasnost pritožbe
Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v sredo 29.12.1999 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti (RR 00326 051 2 SI) dne 30.12.1999. Pritožba je bila vložena po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
ZPP v zadnjem odstavku 73. člena ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne. Ker pa je upnik zahteval izločitev v stečajnem postopku, v katerem končna odločba v smislu 2. odstavka 363. člena ZPP ni predvidena, za vprašanje pravice pritožbe zoper izpodbijani sklep, določilo 15. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določil ZPP, ni uporabljivo.
ZPP res predvideva, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloči predsednik sodišča (1. odstavek 73. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZPPSL). O izločitvi predsednika stečajnega senata bi tako moral odločiti predsednik sodišča. Ker pa stečajnega dolžnika zastopa njegov sin, je podan razlog za izločitev predsednika po določilu 3. točke 70. člena ZPP. Zato je predsednik sodišča ravnal skladno z določilom 1. odstavka 71. člena ZPP, ko si je za odločitev o odločitvi predsednika stečajnega senata določil namestnika.
gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
Priglasitev stroškov za odvetniške storitve v višini 5.000,00 SIT, ne da bi stranka navedla, na katera dejanja pooblaščenca se znesek nanaša, ni zadosti opredeljena in je sodišče ne more preizkusiti.