dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prenos pravice do dodatka za pomoč in postrežbo
Upravičenec do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je umrl še pred odločitvijo prvostopnega organa v ponovljenem postopku. S smrtjo upravičenca je zato ta pravica ugasnila, zaradi česar v zadevi ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka.
Okoliščina, da mora invalid, če želi glasovati na najbližjem volišču, zaradi svoje invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe (svojega zaupnika), po presoji sodišča ne pomeni kršitve invalidove pravice do tajnega glasovanja; še posebej, ker ima takšen volivec (invalid) še vedno možnost glasovanja na najbližjem volišču, kjer pa je taka naprava nameščena.
vojni invalid - invalidski dodatek - priznanje invalidskega dodatka - dohodki upravičenca in družinskih članov - denarno nadomestilo družinskega člana
Pri izračunu invalidskega dodatka je bistveno, da se je dohodek prenehal izplačevati v letu, za katerega se prejemki upoštevajo, ter ga tudi v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka tožnikova partnerka ni več prejemala. Pri tem pa ni pomembno, da je denarno nadomestilo obdavčljiv vir dohodnine, temveč je relevantno le ali gre za dohodek, ki ga je mogoče opredeliti kot redni prejemek upravičenca in njegovih družinskih članov.
ZVojI člen 21. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti člen 17.
vojni invalid - dodatek za posebno invalidnost - invalid - priznanje pravice do dodatka
Okvare zdravja, ki pri tožeči stranki predstavljajo podlago za priznanje vojne invalidnosti, niso zajete v 21. členu ZVojI, zato ni podlage za priznanje dodatka za posebno invalidnost.
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
vojni invalid - priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida - rok za vložitev zahteve
Tožnikova zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi določbe tretjega odstavka 121. člena ZVojI ni bila vložena pravočasno, to je do 1. 1. 1998, zaradi česar je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo za priznanje navedenega statusa zavrgel.
vojaški mirnodobni invalid - priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida - materialni procesni rok - prepozno vložena zahteva
Rok, ki je določen v 3. odstavku 121. člena ZVojI, je materialni zakonski rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka, to je s 1. 1. 1998, izgubil pravico za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida. Tožnikova zahteva z dne 20. 10. 2010 je tako vložena prepozno. Morala bi biti vložena v roku dveh let od uveljavitve ZVojI, sicer je prekludirana.
ZLPLS člen 14, 14a. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 1, 21, 21/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - obrazložitev sklepa
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni bistveni razlogi, na podlagi katerih so bila tožeči stranki dodeljena sredstva (samo) v višini, kot izhaja iz izreka sklepa.
vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - mnenje zdravniške komisije - ocena dokazov - s strani tožnice predloženi dokazi
Upravna organa sta se v ponovljenem postopku oprla le na mnenje in izvid prvostopenjske oziroma drugostopenjske zdravniške komisije, ne da bi pri tem dejstva, pomembna za odločitev, ugotavljala tudi z drugimi dokazi, skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZUP. Z ničemer se nista opredelila do drugih nemedicinskih listin, predloženih s strani tožnice, med drugim, do potrdila NOO za Gorski Kotar, ki ga tožnica še posebej izpostavlja kot dokaz, da je v vojnem času poleg poškodbe zapestja roke utrpela tudi poškodbo hrbtenice.
vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - izvid in mnenje zdravniške komisije
Tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, sta na podlagi medicinske dokumentacije in neposrednega pregleda tožnika, prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodbe, ki se upošteva kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti.
ZZRZI člen 62, 75. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nagrada za preseganje kvote - vračilo nagrade - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na katerih dejanskih okoliščinah temelji zaključek, da število zaposlenih invalidov ni zadostno in da zato tožeča stranka kvote ne presega. Ob prebiranju odločbe je mogoče zgolj domnevati, da nekateri zaposleni, ki so prijavljeni v zavarovanje kot invalidi, ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za status invalida po ZZRIZ. Nekaj več podatkov v tem pogledu vsebuje odgovor na tožbo, vendar tudi iz slednjega ni razvidno, kateri so ti zaposleni in zakaj pogojev ne izpolnjujejo. Iz odločbe torej ni razvidna dejanska podlaga za odločitev, posledično pa ni mogoče preizkusiti pravilnosti narejenega zaključka o dejanskem stanju in pravilnosti izpodbijane odločitve, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
nacionalni svet invalidskih organizacij - zavrnitev zahteve za registracijo društva
Nacionalni svet invalidskih organizacij po določbi 5. odstavka 25. člena ZInvO ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (društva ali zveze društev) za katere veljajo predpisi, ki urejajo društva (2. odstavek 2. člena ZInvO).
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZUP člen 2, 2/2, 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih organizacij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka ima pravno zavarovani interes oziroma pravico v zakonu, da konkurira za sredstva za svoje delovanje in programe preko FIHO. V postopkih odločanja o razdelitvi sredstev FIHO je relevantno tudi splošno pravno načelo varstva enakosti pred zakonom oziroma prepoved diskriminacije.
Ker ZLPLS in tudi ZInvO ne določata, da je zoper odločitev drugostopenjskega organa dopusten upravni spor, iz upravno-sodne prakse izhaja, da je Upravno sodišče upoštevalo, da so tovrstni akti, izdani v postopkih razporejanja sredstev invalidskim organizacijam upravni akti v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru iz obrazložitve ni razvidno, kakšne ocene so dobili posamezni programi. V obrazložitvi pod točko I. pri posameznem elementu presoje ni navedeno nobeno merilo ali pogoj iz materialnega prava, ki so urejeni v Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, čeprav mora tožena stranka že po določbi 1. odstavka 14. člena ZLPLS uporabljati sredstva v skladu z merili in pogoji iz navedenega Pravilnika. Določilo 3. odstavka 21. člena Pravilnika sicer izrecno ne navaja, da mora obrazložitev obsegati „navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba“, kot to določa na primer 4. točka 214. člena ZUP, vendar pa to izhaja že iz same narave kakršnega koli pravnega odločanja. Tožena stranka mora namreč v aktu ugotoviti dejstva in navesti razloge, ki so pravno relevantni, zato če v obrazložitvi ni nobene pravne podlage za merila, ki jih je organ uporabil, obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
vojaški mirnodobni invalid - priznanje statusa vojnega invalida - rok za vložitev zahteve - okvara zdravja zaradi poškodbe - okvara zdravja zaradi bolezni
Tožnik trditve, da mu je okvara zdravja v času služenja vojske nastala zaradi poškodbe, v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni uspel dokazati. Brez izkazanega zdravljenja poškodbe pa tožena stranka v določbah ZVojI in niti v drugih predpisih ni imela podlage za ugotavljanje morebitnih bolezni. V času vložitve zahteve pa je glede na določbo 1. odstavka 96. člena ZVojI tožnik že izgubil pravico zahtevati priznanje statusa na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni, in takšno zahtevo bi bilo potrebno zavreči.
ZVojI člen 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1, 100, 100/2, 100/4. ZVV člen 16. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 4-1, 8, 8/1, 8/3.
vojni invalid - pavica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izjemna odobritev zdravljenja - bistvena kršitev pravil postopka
Zdraviliško zdravljenje za isto bolezen, v tem primeru za poškodovano levo zgornjo ekstremiteto, je praviloma možno enkrat na dve leti, komisija pa ugotavlja, da sedaj ni nujnosti za izjemno odobritev pogostejšega zdraviliškega zdravljenja.
vojaški mirnodobni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - poslabšanje bolezni - izvid in mnenje zdravniške komisije
Na podlagi 2. odstavka 19. člena ZVojI tožniku ni mogoče povečati odstotka invalidnosti, ne glede na poslabšanje bolezni. Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se namreč v primeru bolezni upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj. Zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe o tem, da se je njegovo zdravstveno stanje zaradi sladkorne bolezni bistveno poslabšalo.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - pritožbena novota
V upravnem spisu ni podatka, da bi tožnica v času agresije na Slovenijo delovala v specializiranih enotah civilne zaščite, saj njenega imena na teh spiskih ni. Prav tako pa iz spisa ne izhaja, da bi bila kakšna dokumentacija v zvezi s tem uničena, kot v tožbi navaja tožnica. Slednja je bila z ugotovitvami prvostopnega organa seznanjena. Kljub temu pa vse do izdaje izpodbijane odločbe drugih dokazov, s katerimi bi dokazovala, da je bila članica specializirane enote civilne zaščite, ni predložila, niti ni predlagala izvedbe kakšnega drugega dokaza, prav tako pa ni predlagala oziroma predložila nobenega dokaza v zvezi z v tožbi zatrjevanim uničenjem uradnih evidenc.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - cestno podjetje - nepopolno ugotovljen dejansko stanje
Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel, da je sodeloval pri obrambi slovenske države tudi v okviru svojega podjetja D., v katerem je bil takrat tudi stalno zaposlen, in sicer je bil poklican s strani vodstva podjetja za postavitev barikad, glede teh tožnikovih navedb pa upravni organ dejanskega stanja ni ugotavljal, je bilo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, kar bi lahko vplivalo na odločitev.
ZVV člen 5, 16. ZVojI člen 11, 30, 97, 100, 100/3. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov (1996) člen 8, 8/1, 8/3.
vojni veteran - pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izvid in mnenje zdravniške komisije - ugovor zoper izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje - rok za ugovor
Tožnik je ugovor zoper mnenje zdravniške komisije prve stopnje vložil po preteku v 3. odstavku 100. člena ZVojI predpisanega roka osmih dni. Zato je bil ugovor pravilno zavržen.
Zdraviliško in klimatsko zdravljenje zaradi iste bolezni je možno odobriti praviloma le enkrat na dve leti. Iz mnenja zdravniške komisije prve stopnje pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 8. člena Pravilnika o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov glede zaporedja let.
lokalne volitve - pravice invalidov - volišča za invalide - glasovanje invalidov
Ker volilna komisija vodi in izvaja volilna opravila na način, predviden z zakonom, pri čemer upošteva vse tudi fakultativne možnosti (tretji stavek prvega odstavka 79.a člena ZVDZ), ki so na razpolago za to, da se omogoči glasovanje tudi invalidnim osebam, so neutemeljeni očitki o kršitvah ustavnih pravic invalidov.