Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP, ki v drugem odstavku določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Tožeča stranka je v pritožbi ugovarjala teku zakonskih zamudnih obresti, na te ugovore pa upravni organ ni odgovoril.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije na podlagi uradnih evidenc pravilno ugotovil, da je tožnik v mesecu marcu 2013 zaposloval 20 delavcev. Dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni pojasnjeno, zakaj se razhajajo podatki iz uradnih evidenc, na katerih je oprta izpodbijana odločba, in potrdilom, na katerega se sklicuje tožnik, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Dejavnost delodajalca je tisti razlikovalni znak glede katerega se znotraj razpona, ki ga določa 62. člen ZZRZI, določi kvota za zaposlovanje invalidov.
Ob upoštevanju velikih razlik med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, ki se pojavijo znotraj posameznega področja dejavnosti, sodišče zaključuje, da je 3. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI.
ZVojI člen 96. ZUP člen 267, 267/3, 268, 268/1, 270, 270/1.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - obnova postopka - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ je predložene izvide štel za dokaze, ki bi lahko pripeljali do drugačne presoje o pravočasno vloženi zahtevi in s tem do drugačne odločitve v postopku, saj jih je predložil v oceno zdravniški komisiji. S tem ko je zahteval, naj zdravniška komisija strokovno ovrednoti predložene listine, je dejansko začel z izvajanjem dokazov na način, kot da je postopek obnovljen, na pridobljeno mnenje pa je oprl tudi svojo odločitev. V takem primeru pa bi moral tožniku dati možnost, da se seznani z mnenjem komisije z dne 17. 6. 2014 ter se o njem izjavi.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja - odločba o obveznosti plačila - zastaranje obveznosti - bistvena kršitev pravil postopka
Iz drugostopne odločbe ni jasno, katere obveznosti naj bi zastarale in bile zato neupoštevane pri odmeri višine prispevka. Zgolj navedba, da je prvostopni organ pozval tožnika na plačilo prispevka, ter da je pri ponovnem izračunu glavnice in obresti (ki ga je opravil po zaprosilu drugostopnega organa) upošteval, da so nekatere obveznosti zastarale, ne zadostuje za preizkus zakonitosti odločitve, saj bi moral organ natančno specificirati, za katere obveznosti je glede na njihovo zapadlost po 65. členu ZZRZI (ob upoštevanju sedaj veljavne ureditve in glede na 5-letni zastaralni rok) nastopilo zastaranje, zaradi česar njihova odmera ni več možna. Iz tega razloga je izpodbijana odločba obremenjena z zatrjevano kršitvijo pravil postopka in jo je zato treba odpraviti.
Delodajalec, ki svoje obveznosti ne izpolni z zaposlitvijo invalidov, nadomestno s sklenitvijo pogodbe z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v sklad dolžni prispevek za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Delodajalčeva izbira, kako bo izpolnil predmetno obveznost, je tako izčrpana na dan izplačila plač.
Kar zadeva uporabo ZDavP-2 v postopku izpolnitve obveznosti iz naslova prispevka za zaposlovanje invalidov po ZZRZI, je res šele z ZZRZI-C v drugem odstavku 6. člena določeno, da se glede obračunavanja in plačevanja obveznosti po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Glede zastaranja je tako treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Pri tem se sodišče strinja tudi s stališčem, da v predmetni zadevi ne gre za občasne dajatve v smislu 347. člena OZ, ampak za samostojne terjatve, ki nastajajo mesečno, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZZRZI.
ZPIZ-2 člen 255, 260. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - pravica premestitve na drugo delovno mesto - stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču
V konkretnem primeru gre za odločanje o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati delovno in socialno sodišče in ne Upravno sodišče.
Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.
ZZRZI člen 6, 6/1, 6/2, 65, 65/8. ZDavP-2 člen 102, 110, 110/1.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka
Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da naj bi se ZDavP-2 uporabljal le v primeru izvršbe in v primeru vračila preveč plačanega zneska prispevka iz osmega odstavka 65. člena ZZRZI. To stališče v drugem odstavku 6. člena ZZRZI nima podlage, saj ne upošteva, da naj bi se davčni zakon uporabil, kot rečeno, tudi za plačevanje obveznosti, torej že pred izvršbo.
ZUJF člen 230. ZVojI člen 86. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo.
Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 5, 9, 13, 14, 21, 21/3, 21a, 21b.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla bistvenih razlogov, na podlagi katerih je bila tožeči stranki zavrnjena v celoti postavka dodelitev sredstev za naložbe v osnovna sredstva in za njihovo vzdrževanje na državni ravni. Čim razlogov ni, ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve oziroma ji niti ni mogoče učinkovito ugovarjati, kar pomeni, da gre za pomanjkljivost obrazložitve, ki je bistvena in s tem za bistveno kršitev pravil postopka, ki ima za posledico odpravo izpodbijane odločitve.
Sodelovanje, ki vpliva na končno razporeditev sredstev, mora biti omogočeno vsem organizacijam, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev.
Kriterij delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe, ne more biti izključujoč. To je le eno od petih meril iz Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in ga zato ni mogoče naknadno v teku razpisnega postopka opredeliti kot edino relevantnega.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21a, 21b.
javni razpis - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje programov - bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev odločbe
V razlogih sklepa ni pojasnjeno, na kakšen način so se upoštevali posamezni kriteriji, oziroma na katerih dejanskih ugotovitvah temelji doseženo število točk po posameznih merilih. Razlogov, kljub obširnim in vsebinskim pritožbenim očitkom, tudi ne vsebuje sklep nadzornega odbora o pritožbi. Izpodbijana odločitev ostaja v poglavitnem delu, to je glede dejanske in pravne podlage za oceno, vsebinsko prazna in s tem bistveno pomanjkljiva, saj onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti narejene ocene. Čim razlogov ni, ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve, oziroma ji niti ni mogoče učinkovito ugovarjati, kar pomeni, da gre za pomanjkljivost obrazložitve, ki je bistvena in s tem za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločitve.
Izpodbijana odločitev je nepopolna oziroma bistveno pomanjkljiva, saj iz nje (in iz spisov) ni mogoče nedvoumno razbrati, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje in s tem tudi ni mogoče povsem izven vsakega dvoma presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno.
Delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe je le eno od petih meril iz Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, zato ga ni mogoče naknadno, v teku razpisnega postopka, opredeliti kot izključujočega.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
Zaradi spremenjenega načina izplačevanja je bila tožniku odvzeta ena mesečna invalidnina. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine v resnici šlo za odločanje o tožnikovi pravici. Prvostopenjski organ tožnikove vloge za izdajo odločbe ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
S spremenjenim načinom izplačevanja invalidnine (zamikom izplačil) je bil tožnik prikrajšan za enomesečni prejemek invalidnine. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja šlo za odločanje o tožnikovi pravici in prvostopenjski organ tožnikove vloge ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
ZZRZI člen 6, 6/2, 65, 65/5, 65/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZDavP-2 člen 46-48.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obročno plačilo dolga - pravna podlaga za obročno plačilo - zavrženje vloge
Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov kriterijev za odlog, obročno plačilo in pobot obveznosti iz prispevka ne vsebuje. Tudi ZZRZI ne vsebuje določb o odlogu ali obročnem plačilu prispevka niti ne daje Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu pooblastila, da bi o tem odločal. Napotuje sicer na določbe ZDavP-2, vendar samo v okviru splošnega napotila 6. člen ZZRZI, ne pa tudi v okviru določb 65. člena, s katerimi je sicer podrobneje urejen način in postopek plačevanja prispevka.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - kvota za zaposlovanje invalidov - dejavnost varovanja
Iz besedila prvega odstavka 62. člena ZZRZI povsem jasno izhaja, da je obveznost zaposlovanja invalidov določena za vse delodajalce, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov). Zato tožbeno stališče, da bi moral organ ugotavljati, zakaj tožnica ni izpolnila predpisane kvote, nima podlage v zakonu.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila obveznosti - obročno plačilo obveznosti - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS se je v izpodbijani odločbi postavil na stališče, da je bila odločba izdana ob napačni uporabi materialnega prava, to je določb ZZRZI in ZDavP-2. Napačna uporaba materialnega prava pa po določbi 279. člena ZUP ne more biti razlog za izrek ničnosti odločbe.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odpis oziroma obročno plačilo prispevka - pravna podlaga
Toženka navaja, da naj bi se ZDavP-2 uporabljal le v primeru izvršbe in v primeru vračila preveč plačanega zneska prispevka iz osmega odstavka 65. člena ZZRZI. To stališče v drugem odstavku 6. člena ZZRZI nima podlage, saj ne upošteva, da naj bi se davčni zakon uporabil tudi za plačevanje obveznosti, torej že pred izvršbo.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 66. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 20, 20/1, 20/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - redna likvidacija družbe
Na delodajalcu je trditveno in dokazno breme, da ni (ali da ni več) zavezanec h kvoti; organ se namreč pri nadzoru izpolnjevanja kvote po zakonu opira na uradne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje o zaposlenih delavcih pri posameznih delodajalcih ter o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih. Tožnik bi moral v postopku pred organom, če je menil, da v spornem obdobju ni bil oziroma ne več zavezanec h kvoti po določbah ZZRZI, zatrjevati dejstva, ki bi ga razbremenila v navedenem zakonu določene obveznosti, in ta dejstva dokazati. Ni predložil dokazil, ki bi jasno dokazovala, da uradni podatki o zaposlenih delavcih ter zaposlenih invalidih, na katere se je opiral organ, niso pravilni oziroma da organ, čeprav je tako navajal, ni uporabil uradnih podatkov zavoda.
Ni podlage za zaključevanje, da tožnik glede na tek postopka redne likvidacije po določbah 62. in 65. člena ZZRZI ne bi bil oziroma ostal zavezanec h kvoti glede na število zaposlenih delavcev oziroma ob neizpolnjevanju kvote za plačilo prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
Iz določbe 62. člena ZZRZI izrecno izhaja, da Vlada RS z uredbo določi delež od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvoto), ni pa določeno, da se z uredbo določijo tudi dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Vlada RS ni imela podlage v zakonu tudi za določanje dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Uredbe v omenjenem delu ni mogoče uporabiti, ker zakon takšnega pooblastila Vladi RS ni dal.