V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za vračilo plačanega zneska po odločbi in da je bila njena vloga s sklepom zavrnjena. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in je torej postal pravnomočen. S tem pa je nastala situacija iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje oziroma pravna podlaga pa se od odločitve o tožnikovi prvi zahtevi za vračilo plačanega zneska do vložitve druge zahteve nista spremenila.
V zadevi je sporno le pravno vprašanje skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi to sodišče in se nanjo sklicuje. Tako je za ugotovitev obveznosti tožeče stranke relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - določitev kvote - exceptio illegalis - vrstni red poplačila obveznosti
Tožena stranka je pravilno pojasnila, da se v skladu z določbami ZDavP-2 s plačili zavezanca naprej pokrivala morebitne stroške, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej ter šele nato glavnico, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da je vse obveznosti plačala pravočasno in v celotnem znesku, torej da ni bilo pravne podlage za uporabo 93. člena ZDavP-2.
Zamudne obresti se plačajo od obveznosti, to je od glavnice, in sicer od dneva zapadlosti do plačila. V izpodbijanem sklepu je v 1. točki izreka višina glavnice natančno navedena, zato je tudi obveznost glede plačila zamudnih obresti, kot izhaja iz 2. točke izreka, določljiva in ne zavezuje tožeče stranke k plačilu zamudnih obresti od že nateklih obresti.
ZZRZI člen 64, 64. Uredba Vlade RS o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 8. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - kvote za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je že v pritožbi zatrjeval (in izkazoval z listinami), da ima zaposlenih več invalidov, kot to izhaja iz podatkov, ki jih je organ pridobil pri ZZZS. Drugostopni organ pa je le na pavšalni ravni zaključil, da je tožnik sicer zaposloval določeno število invalidov, vendar pa glede na pridobljene podatke na prvi stopnji ne v zadostnem številu glede na ZZZRI. Tudi v tožbi je tožnik zatrjeval enako. Tožnik je ugovarjal, da podatki, ki jih je pridobil prvostopni organ iz uradnih evidenc pri ZZZS, niso točni in bi lahko, če bi bili upoštevani pravilno, vplivali na odločitev, tj. na višino prispevka tožnika za obravnavano obdobje. Ta očitek tožnika v upravnem postopku ni bil presojan, zato je izpodbijana odločba nezakonita.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca
3. člen v tretjem odstavku Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa glede na dejavnost zavezanca, ki je razvidna iz podatkov AJPES, 6% kvoto zaposlovanja invalidov, za tiste pravne osebe, ki opravljajo dejavnost pod oznako: N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor spada tudi dejavnost potovalnih agencij. Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo, je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo. Delodajalci so glede na dejavnosti, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna.
ZVojI člen 45, 45/1, 51, 51/1, 51/3, 91, 91/1, 91/2. ZUP člen 7, 7/2, 139, 139/3.
vojni invalid - invalidski dodatek - postopek preverbe invalidskega dodatka - sprememba števila družinskih članov - načelo varstva pravic strank
Upravni organ prve stopnje je v postopku, ki ga je uvedel po uradni dolžnosti, izvedel za okoliščine, na podlagi katerih bi imela tožeča stranka podlago za uveljavitev dodatnih pravic in bi, glede na to, da je postopek že tekel, moral po uradni dolžnosti tožečo stranko opozoriti na pravico iz prvega odstavka 45. člena ZVojI, ki daje upravičencu, ki prejema invalidski dodatek in se sam preživlja, pravico, da, poleg invalidskega dodatka, prejme še dodatek za samohranilce v višini 50% osnove, v kolikor izpolnjuje v ZVojI določene pogoje.
invalidnost - volilna pravica - dostop do volišča in motenega glasovanja - neenaka obravnava - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi do kršitve pravic tožnikov še ni prišlo, saj se njihov zahtevek nanaša na dostop do prostora volišča in na zmožnost oddaje glasu glede na postavitev volilne kabine, mize in volilne skrinjice v samem prostoru na volišču; do tega glasovanja oziroma referenduma v času vložitve tožbe in odločanja sodišča pa še ni prišlo. Po ustavno-sodni praksi stranka lahko uveljavlja sodno varstvo pravic tudi v primeru zatrjevane nevarnosti, da bi do kršitve pravic(e) utegnilo priti.
Ugotovitev nezakonitosti sklepa v konkretnem primeru ni možna, saj ta sklep posega samo v tožničine pravice, ni pa nezakonit z vidika pravic ostalih volilnih upravičencev, pri čemer zagotovila toženke v zadnjem odstavku odgovora na tožbo govorijo za to, da bo tožnici vendarle omogočeno izvrševanje ustavne pravice. Tožena stranka namreč v tem delu odgovora dodaja, da bosta volilna odbora morala obema tožnikoma omogočiti, da nemoteno (ob zagotovljeni tajnosti) izvršita svojo volilno pravico in sama oddata glas v volilno skrinjico.
Tožnik je skladno z drugim odstavkom 64. člena ZZRZI na spletnem naslovu Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za elektronsko izmenjavo podatkov oddal napoved za nadomestno izpolnitev kvote, za obdobje od januarja do decembra 2015, ki jo je uveljavljal na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem. Sklad je na podlagi navedb v elektronski napovedi nadomestne izpolnitve kvote ugotovil, da napoved ni skladna z vsemi določili iz 64. člena ZZRZI, zato je tožnika pozval k dopolnitvi. Po preteku postavljenega roka je ugotovil, da vloga v predpisanem roku ni bila ustrezno dopolnjena ter da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju niso razvidni vsi obvezni elementi pogodbe in da napoved ni v skladu z šestim odstavkom 64. člena ZZRZI. Zato je tožnikovo napoved zavrnil.
invalidi - volilna pravica - dostop do volišča - neenaka obravnava
Neizkazana ostaja tudi tožbena trditev o diskriminatorni obravnavi v zvezi s prilagoditvijo notranjosti volišč oz. glede dostopa do glasovalnega prostora in glasovalne skrinjice. Tožeči stranki na kršitev sklepata zgolj na podlagi izkušenj iz preteklih let. Po presoji sodišča je, ne glede na obstoječo normativno ureditev, tudi taka prilagoditev v praksi možna. Naloga volilne komisije in volilnih organov je, da v skladu z načelom „v korist volilni pravici“ ukrenejo kar je treba, da zagotovijo volilnemu upravičencu uresničitev njegove človekove pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS. V primeru, ko so volilni organi o teh okoliščinah vnaprej obveščeni, kot je to primer v obravnavani zadevi, tožeči stranki kršitev volilne pravice v zvezi z notranjo ureditvijo volišč po presoji sodišča neutemeljeno zatrjujeta.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - kršitev delovnopravnih predpisov - obrazložitev odločbe
Iz prvega odstavka 60. člena ZZRZI izhaja, da se invalidskemu podjetju z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je ugotovljeno, da huje krši predpise s področja delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva (9. alineja). Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe še vedno ni možen preizkus izpodbijane odločitve. Izpodbijana odločba je tako še vedno pomanjkljiva, v postopku pa tudi niso bile upoštevane določbe ZUP.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Pri obremenitvi tožnice, ki spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N) po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne gre za kršitev ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - turistična agencija
Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo in ker je bila Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov sprejeta na podlagi tega zakona, je Ustavno sodišče zavrnilo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 4. člena navedene Uredbe.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pogoji za odmero prispevka - vrstni red plačila obveznosti
Zavezancu, ki je pravočasno poravnal zapadle zneske mesečne obveznosti iz naslova prispevka za zaposlovanje invalidov, ni mogoče z odločbo odmeriti prispevka (z zakonskimi zamudnimi obrestmi) na podlagi 93. člena ZDavP-2. Omenjena določba določa vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev v primeru, ko plačani znesek davka in povezanih dajatev ne zadostuje za poplačilo vseh obveznosti davčnega dolžnika. Omenjena določba se nanaša na plačilo davčnih obveznosti in ne more predstavljati podlage za odmero prispevka za zaposlovanje invalidov, ki je dopustna le pod pogoji, določenimi v ZZRZI. Zaradi poplačila starejših neporavnanih obveznosti zavezancu torej ni mogoče odmeriti prispevka, ki je bil že plačan.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti člen 5. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Po prvem odstavku 62. člena ZZRZI so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvota). Kvota je glede na registrirano področje glavne dejavnosti delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev.
Pri obremenitvi tožeče stranke, ki po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N), ne gre za kršitev določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
Kot razlog za izdajo izpodbijane odločbe je navedena reorganizacija Ministrstva za obrambo, na podlagi katere je tožnica, Generalštab Slovenske vojske, dobila svojo lastno matično in davčno številko in se tako od 1. 1. 2012 dalje samostojno vodi v javnih evidencah AJPES, ZZZS in FURS. Navedeno pa ne more predstavljati pravne podlage za opredelitev tožnice kot delodajalke in zavezanke po ZZRZI.
plačilo stroškov prilagoditve vozila - prilagoditev za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo
Tožena stranka je v ponovljenem postopku spet zavrnila tožničino vlogo, vendar tokrat iz razloga, ker izvajalca prilagoditve ni izbral Univerzitetni inštitut, pač pa sama tožnica, in ker njena vloga z dne 2. 9. 2013 ni bila podana že pred izvedbo prilagoditve, četudi je bilo skupaj z vlogo predloženo tudi potrdilo o homologaciji, do katerega pa se tožena stranka sploh ni kakorkoli konkretno opredelila. Po mnenju sodišča nepravilno. Zakonodajalec namreč takšne sankcije, izvedbe prilagoditve vozila ni zapovedal ne z določili ZIMI, niti s katerimkoli drugim kogentnim predpisom, veljavnim v pravnem redu Republike Slovenije v času odločanja tožene stranke.
invalidi - prispevek za zaposlovanje invalidov - pogoji za plačilo prispevka - podatki iz uradnih evidenc
Predpostavlja se, da podatki iz uradnih evidenc ustrezajo dejanskemu stanju. Če pa se dejansko stanje razlikuje od stanja, ki ga izkazujejo uradne evidence, kot je to primer v obravnavani zadevi (ko tožeča stranka v prijavi v zavarovanje za invalida ni izpolnila ustrezne rubrike v skladu z navodilom), Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po presoji sodišča ne more odločati zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, temveč je dolžan v postopku uveljavljanja pravic upoštevati oziroma ugotavljati tudi dejansko stanje.
ZZRZI člen 62, 62/2. ZUS-1 člen 65, 65/1, 67, 67/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - samostojni podjetnik - število zaposlenih delavcev - spor polne jurisdikcije - adhezijski zahtevek
V času določitve obveznosti za plačilo prispevkov je veljal še ZZRZI UPB-1, ki v poglavju VIII. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov, v 62. členu še ni določal, da se v skupno število zaposlenih šteje med drugim tudi samostojni podjetnik posameznik. Navedena določba drugega odstavka 62. člena je stopila v veljavo s spremembo te zakonske določbe (ZZRZI-B), ki je začela veljati 11. 11. 2006. Tožnik kot s.p. je torej imel v spornem obdobju zaposlenih 19 delavcev in ne najmanj 20, kot je določal prvi odstavek 62. člena ZZRZI-UBP-1.