prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - število zaposlenih invalidov
Tožena stranka se v postopku do dokazil oziroma listin (dopolnjenega) predloženega upravnega spisa ni opredelila in je število zaposlenih invalidov v navedenem spornem obdobju utemeljevala na dejanskem stanju, kot ga izkazuje uradna evidenca ZZZS na podlagi mesečnih potrdil ZZZS o prijavi za dejansko obdobje (ki jih ni v spisu). Ker na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo niti potrditi niti zavrniti stališča tožene stranke glede zaposlitve invalida, je ostalo dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno.
Zahteva za vračilo plačanega prispevka tožnika ni utemeljena, saj zgolj dejstvo, da je bila odmerna odločba, ki je bila podlaga za tožnikovo plačilo tega prispevka odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, še ne pomeni, da obveznost plačila prispevka ne obstaja in da je bilo celotno plačilo prispevka plačano neupravičeno.
Nov ambulantni karton, iz katerega je razvidno, da se predlaga črtanje diagnoze iz tožničinih ambulantnih kartonov, ne more predstavljati obnovitvenega razloga po določbah ZUP.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - podatki uradne evidence o številu zaposlenih invalidov
Kot izhaja iz 90. člena ZZRZI, vodi podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje ZZZS, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov uradnih evidenc iz ZZZS, mora delodajalec te podatke z ZZZS uskladiti najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Po presoji sodišča je zavezanec sam odgovoren za pravilno in pravočasno sporočanje prijav, odjav ali sprememb za zavarovance.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - višina prispevka - kriteriji za odmero - kvota
Zakonodajalec je določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade, določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2 do 6 %, kot to določa ZZRZI, je v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta v postopku sprejemanja Uredbe. Zato je ustreznost oziroma primernost višine kvot posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
ZZRZI člen 64, 82. ZUS-1 člen 64, 64/4. ZUP-1 člen 214.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da prvostopenjski organ ni sledil nobenemu izmed napotil iz sodbe, niti ni obrazložil, zakaj jim ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Upravni organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do nobene navedbe in dokazil tožeče stranke glede izpolnitve nadomestne kvote, s čimer je ostala odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, niti se ni opredelil do predlaganih dokazov in ni pojasnil zakaj jih ni upošteval. Sodišče poudarja, da temeljna pravila upravnega postopka od organa zahtevajo, da mora organ v primeru, ko stranka ugovarja pravilnosti izračuna, ugovor obrazloženo obravnavati v odločbi in ne more odločati le in izključno na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz uradnih evidenc, še posebej ob dejstvu, da v spornem obdobju ni imel zakonske podlage za tako postopanje. Pri tem ne gre za to, da bi organ moral dvomiti v oddane podatke, temveč gre za to, da v primeru, če dobi informacijo, da ti podatki niso točni, da se mora do tega dejstva opredeliti.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2 do 6 %, kot to določa ZZRZI, je v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je ustreznost oziroma primernost višine kvot posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen navedene Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
ZDru-1 člen 1, 4, 10, 16. ZInvO člen 8, 25, 26. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
registracija društva - pogoji za registracijo društva - invalidska organizacija - ime društva - pravica do združevanja - tožbena novota
Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev.
Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.
ZUSZJ člen 2, 10. Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev člen 14.
slovenski znakovni jezik - tolmač - disciplinski postopek - izguba zaupanja - odvzem pravice opravljanja poklica
Tožeča stranka je izpolnila in vnovčila vavčerje uporabnika za delo, ki ga ni opravila oziroma za delo, ki ga je že zaračunala v okviru storitve po prvem odstavku 10. člena ZUSZJ. Opisano ravnanje ima za posledico izgubo zaupanja v nadaljnje delo tožeče stranke in tudi sicer škoduje ugledu tolmačev, saj odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Vse to pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota - višina prispevka - dejavnost delodajalca
Določitev različnih kvot v Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov je glede na dejavnost delodajalcev, ki upošteva različnost položajev delodajalcev, ki opravljajo različne dejavnosti, skladna z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI. Zakonodajalec je namreč izhajal iz izhodišča, da se dejavnosti po naravi stvari zelo razlikujejo glede na možnost zaposlovanja invalidov, kar pomeni, da so nekatere dejavnosti bolj primerne zanje kot druge. V nekaterih dejavnostih naj bi bili deleži (že) zaposlenih invalidov višji kot v drugih, vendar ta okoliščina ne more biti edino merilo za določitev višine kvote.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3, 65. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadzor izpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec - bistvena kršitev pravil postopka
Nesporno je Generalštab Slovenske vojske kot organ v sestavi dobil novo lastno matično številko in novo lastno davčno številko. Sporen pa je subjekt, ki v danem primeru velja za delodajalca oz. za zavezanca v skladu z določbo 62. člena ZZRZI. Do navedenega tožnikovega ugovora pa se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, kakor tudi pritožbeni organ, nista konkretno opredelila. Zavezanci za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov morajo biti tudi po presoji sodišča opredeljeni z zakonom, torej na zakonski ravni in ne morejo biti opredeljeni s podzakonskimi akti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo navedbe zakonske podlage za opredelitev tožnika kot zavezanca v predmetni zadevi.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za vračilo plačanega zneska po odločbi in da je bila njena vloga s sklepom zavrnjena. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in je torej postal pravnomočen. S tem pa je nastala situacija iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje oziroma pravna podlaga pa se od odločitve o tožnikovi prvi zahtevi za vračilo plačanega zneska do vložitve druge zahteve nista spremenila.
V zadevi je sporno le pravno vprašanje skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi to sodišče in se nanjo sklicuje. Tako je za ugotovitev obveznosti tožeče stranke relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - določitev kvote - exceptio illegalis - vrstni red poplačila obveznosti
Tožena stranka je pravilno pojasnila, da se v skladu z določbami ZDavP-2 s plačili zavezanca naprej pokrivala morebitne stroške, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej ter šele nato glavnico, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da je vse obveznosti plačala pravočasno in v celotnem znesku, torej da ni bilo pravne podlage za uporabo 93. člena ZDavP-2.
Zamudne obresti se plačajo od obveznosti, to je od glavnice, in sicer od dneva zapadlosti do plačila. V izpodbijanem sklepu je v 1. točki izreka višina glavnice natančno navedena, zato je tudi obveznost glede plačila zamudnih obresti, kot izhaja iz 2. točke izreka, določljiva in ne zavezuje tožeče stranke k plačilu zamudnih obresti od že nateklih obresti.
ZZRZI člen 64, 64. Uredba Vlade RS o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 8. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - kvote za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je že v pritožbi zatrjeval (in izkazoval z listinami), da ima zaposlenih več invalidov, kot to izhaja iz podatkov, ki jih je organ pridobil pri ZZZS. Drugostopni organ pa je le na pavšalni ravni zaključil, da je tožnik sicer zaposloval določeno število invalidov, vendar pa glede na pridobljene podatke na prvi stopnji ne v zadostnem številu glede na ZZZRI. Tudi v tožbi je tožnik zatrjeval enako. Tožnik je ugovarjal, da podatki, ki jih je pridobil prvostopni organ iz uradnih evidenc pri ZZZS, niso točni in bi lahko, če bi bili upoštevani pravilno, vplivali na odločitev, tj. na višino prispevka tožnika za obravnavano obdobje. Ta očitek tožnika v upravnem postopku ni bil presojan, zato je izpodbijana odločba nezakonita.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca
3. člen v tretjem odstavku Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa glede na dejavnost zavezanca, ki je razvidna iz podatkov AJPES, 6% kvoto zaposlovanja invalidov, za tiste pravne osebe, ki opravljajo dejavnost pod oznako: N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor spada tudi dejavnost potovalnih agencij. Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo, je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo. Delodajalci so glede na dejavnosti, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna.
ZVojI člen 45, 45/1, 51, 51/1, 51/3, 91, 91/1, 91/2. ZUP člen 7, 7/2, 139, 139/3.
vojni invalid - invalidski dodatek - postopek preverbe invalidskega dodatka - sprememba števila družinskih članov - načelo varstva pravic strank
Upravni organ prve stopnje je v postopku, ki ga je uvedel po uradni dolžnosti, izvedel za okoliščine, na podlagi katerih bi imela tožeča stranka podlago za uveljavitev dodatnih pravic in bi, glede na to, da je postopek že tekel, moral po uradni dolžnosti tožečo stranko opozoriti na pravico iz prvega odstavka 45. člena ZVojI, ki daje upravičencu, ki prejema invalidski dodatek in se sam preživlja, pravico, da, poleg invalidskega dodatka, prejme še dodatek za samohranilce v višini 50% osnove, v kolikor izpolnjuje v ZVojI določene pogoje.
invalidnost - volilna pravica - dostop do volišča in motenega glasovanja - neenaka obravnava - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi do kršitve pravic tožnikov še ni prišlo, saj se njihov zahtevek nanaša na dostop do prostora volišča in na zmožnost oddaje glasu glede na postavitev volilne kabine, mize in volilne skrinjice v samem prostoru na volišču; do tega glasovanja oziroma referenduma v času vložitve tožbe in odločanja sodišča pa še ni prišlo. Po ustavno-sodni praksi stranka lahko uveljavlja sodno varstvo pravic tudi v primeru zatrjevane nevarnosti, da bi do kršitve pravic(e) utegnilo priti.
Ugotovitev nezakonitosti sklepa v konkretnem primeru ni možna, saj ta sklep posega samo v tožničine pravice, ni pa nezakonit z vidika pravic ostalih volilnih upravičencev, pri čemer zagotovila toženke v zadnjem odstavku odgovora na tožbo govorijo za to, da bo tožnici vendarle omogočeno izvrševanje ustavne pravice. Tožena stranka namreč v tem delu odgovora dodaja, da bosta volilna odbora morala obema tožnikoma omogočiti, da nemoteno (ob zagotovljeni tajnosti) izvršita svojo volilno pravico in sama oddata glas v volilno skrinjico.