Zgolj pavšalno zatrjevanje dolžnika, da je plačal, za obrazloženost ugovora (kljub predlaganim dokazom) ne zadošča. Smisel določila II. odstavka 53. člena ZIZ ni samo v tem, da se dolžnikom prepreči vlaganje ugovorov, v katerih za sicer dovolj določno zatrjevana dejstva niso predlagani nobeni dokazi, temveč da se dolžnikom preprečijo tudi takšni ugovori, v katerih že pravno relevantna dejstva (ki jih sicer mora v nadaljevanju dokazati) niso navedena dovolj določno.
ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/2, 18, 18/2, 919, 919/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 350, 350/2, 358/1-4, 154, 154/2, 155, 155/1, 350, 350/2, 358/1-4. OZ člen 1060, 1060.
negmotna škoda - nezgodno zavarovanje - veljavnost - zamuda
Obresti od zahtevane terjatve gredo od njene zapadlosti, ki se presoja glede na okoliščino ustalitve ugotovljene invalidnosti po končanem zdravljenju in objektivne možnosti toženke ugotovitve obstoja njene obveznosti.
KZ člen 27, 27/2, 27, 27/2. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1.
pomoč - identiteta obtožbe in sodbe - obrazložitev sodbe
V krivdoreku izpodbijane sodbe je kot izvršitvena oblika pomoči navedena odstranitev ovir za izvršitev kaznivega dejanja ne da bi bile ovire sploh opisane, kakor tudi ni opisan način odstranitve teh ovir. Zato tak opis ne pomeni kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju in je potrebno izreči oprostilno sodbo.
Tč. 1: Glavna obravnava se začne z branjem obtožnega akta. Če je bila pred tem s sklepom sodečega senata zavržena zahteva za izločitev iz razloga po 6. tč. 39. čl. ZKP kot prepozna, ker da se je z zasedanjem že začela glavna obravnava, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, po 1. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP, ker je o izločitvi odločal nepristojni organ.
Tč. 2: Če je v zapisniku o glavni obravnavi navedeno, da so se prebrale številne dokazne listine, v resnici pa se sploh niso prebrale, in se izpodbijana sodba sklicuje na te listine, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.
Tč. 3: V krivdoreku sodbe so navedeni kot storilci tudi osebe, zoper katere je bil po vložitvi obtožnice kazenski postopek izločen ali sploh niso bile obtožene, ker ni bilo pogojev za obtožbo. V krivdoreku so navedene izvršitvene oblike tudi teh storilcev, ki so v obrazložitvi sodbe tudi dokazno ocenjene. Ker so na tak način te osebe sicer tudi dejansko spoznane za krive, pomeni tako opis prekoračitev obtožbe in s tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Tč. 4: V obrazložitvi sodbe je skoraj v celoti in z nebistvenimi spremembami prepisana pisno končna beseda okrožne državne tožilke, kakor da gre za dokazno oceno sodečega senata. Tak način pisanja sodbe je v nasprotju s 7. tč. 364. čl. ZKP in pomeni nezakonitost po 2. odst. 371. čl. ZKP.