vrnitev sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse - časovno uveljavljanje predloga za vračilo takse
Določilo 3. odstavka 36. člena ZST-1 zgolj izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev (ne glede na uspeh v pritožbenem postopku) ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila takse, s položajem tistih, ki takšno možnost (in med njimi je tudi pritožnik) imajo. Zato ne omogoča vračanja plačanih taks strankam, ki bi sicer ob pravočasni priglasitvi stroška v pritožbi lahko dosegle plačilo takse od nasprotne stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da za tožnika (svetovalec uprave) zaposlitev na delovnem mestu „direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling“ z vidika izobrazbe ni ustrezna, ker iz opisov zahtevanih znanj in veščin obeh delovnih mest izhaja, da se za delovno mesto direktorja sektorja za finance, računovodstvo in kontrolinga zahtevajo tudi nekatera dodatna specifična znanja in veščine, ki se za delovno mesto svetovalca uprave ne zahtevajo. Za delovno mesto „direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling“ se poleg stopnje izobrazbe („VII. VS ali II. st. fakultete“) zahteva poklic, torej vrsta izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je povsem konkretizirano določen, zato ni potrebno, da bi sodišče moralo navedeno vrsto izobrazbe vsebinsko dopolnjevati z upoštevanjem znanj in veščin, ki se za to delovno mesto zahtevajo. Za takšno materialnopravno stališče ni podlage niti v tretjem odstavku 90. člena ZDR, ki izrecno določa, da se pri presoji ustrezne zaposlitve (poleg delovnega časa in kraja opravljanja dela) upošteva le vrsta in stopnja izobrazbe, ne pa tudi drugi zahtevani pogoji za zasedbo nekega delovnega mesta. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča 1. stopnje ter ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker tožena stranka ni spoštovala obveznosti iz 3. odstavka 88. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.
najemna pogodba – pisna oblika – podaljšanje najema za določen čas – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – povrnitev vlaganj
Povrnitev vlaganj najemniku ni pogoj za tožbo na izpraznitev stanovanja v primeru, ko ni podaljšanja najemna pogodba, sklenjena za določen čas.
uporaba solastne stvari – nemožnost uporabe solastne stvari – protipravnost – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – verzija – uporabnina – višina uporabnine
V primeru, ko se zatrjuje nemožnost uporabe hiše, se ne more uveljavljati za isti čas obogatitvenega zahtevka zaradi neuporabe hiše in odškodninskega zahtevka zaradi neuporabe hiše (oziroma najema drugega stanovanja). Pravna teorija je že nekaj časa jasna, da norma iz 198. člena OZ omenja tudi odškodninsko odgovornost, s katero obogatitveni zahtevek lahko konkurira. Če je obogateni ravnal krivdno in so tudi sicer izpolnjeni pogoji za odškodninsko zavezo, stranka lahko izbira med obema zahtevkoma.
Za kriterij višine uporabnine je treba uporabiti (poleg velikosti idealnega deleža) ugotovljeno povprečno tržno najemno vrednost sporne nepremičnine v celoti, pri čemer možnost dejanskega najema ni pomembna.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070869
ZTLR člen 22, 23, 24 – 26. ZVEtL člen 4. ZPP člen 2, 2/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - nova stvar - nastanek nove stvari - adaptacija podstrešja
Upoštevaje podano trditveno podlago in darilno pogodbo, gre v obravnavani zadevi za navidezno solastnino, ker se je tožnica kot pridobiteljica posameznega dela v stavbi vpisala kot solastnica. V takšnem primeru, ko je tožnica pridobila v last v naravi določen posamezni del stavbe in souporabo določenih prostorov ter brezplačni užitek na parceli, ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – opravljanje pridobitne dejavnosti – spor iz pridobitne dejavnosti – gospodarska družba – gospodarski spor – pravila postopka v gospodarskih sporih – pristojnost okrožnega sodišča
Spor izvira iz pravnega razmerja, ki je nastalo med toženo stranko in tožečo stranko v zvezi s pridobitno dejavnostjo, ki jo je opravljala kot samostojna podjetnica. Za spore iz takšnih razmerij se uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
URS člen 22, 156. SZ-1 člen 27, 27/2, 30, 30/1, 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/2.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – neveljavnost pogodbe – delitev stroškov – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena, ter da mora v takem primeru ključ delitve stroškov temeljiti na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
stroški postopka – analogija – začetek stečajnega postopka – prijava terjatev – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se postopek zaključi zaradi stečaja in tožba zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4, 301, 301/8. ZIZ člen 264, 264/2, 265.
sklep o preizkusu terjatev – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pravni interes – zavrženje tožbe – predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – ločitvena pravica – pogojna pridobitev ločitvene pravice
Odločilno je, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku priznana. Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvi, ki je predmet te pravde, že odločeno, s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno, kar je v skladu z načelom pravnega interesa.
odvetniška tarifa – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje stranke na naroku – začasni zastopnik – pooblaščenec
Ker iz podatkov v spisu izhaja, da je začasna zastopnica pristopila na narok, ki se je pričel ob 10.00 uri, takoj zatem pa je bila iz razloga, ker je za I. A., za zastopanje katerega je bila postavljena, pristopil na narok njegov pooblaščenec, razrešena, zaradi česar je ob 10.03 uri zapustila razpravno dvorano, začasna zastopnica ni upravičena do nagrade za narok, saj nasprotnega udeleženca I. A. na naroku dejansko ni zastopala.
ZPP člen 212, 216, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - predlog za postavitev izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - umik dokaznega predloga
Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri izbiranju procesnega gradiva in je ne razbremenjuje dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga dokaze, na katere opira svoje zahtevke.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070897
ZD člen 30, 39, 40. OZ člen 82, 82/1, 299.
dedovanje - nujni delež ‒ prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - odplačnost pogodbe - določitev vrednosti darila - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - vrnitev darila - sklepčnost tožbe - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti
Sodišče je zmotno odločilo o oblikovalnem delu tožbenega zahtevka. Po 40. členu ZD nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, pač pa le relativne učinke: pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064755
OZ člen 288. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
leasing – nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga – neupoštevanje navedb in dokazov – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – obračun obresti – vročilnica kot javna listina – izpodbojna domneva – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obresti – glavnica – vračunavanje obresti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, ki je bila opravljena 4. 6. 2013, strankama pojasnilo, da je bil v tej zadevi prvi narok opravljen 4. 12. 2012 in da bo v postopku upoštevalo zgolj tiste trditve in zanje predložene dokaze, ki so bili sodišču predloženi pravočasno, upoštevajoč 286. člen ZPP. Pritožnika sta bila torej z odločitvijo sodišča, da nekaterih navedb in dokazov ne bo upoštevalo, seznanjena že na obravnavi 4. 6. 2013 in bi morala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero opozarjata v pritožbi, uveljavljati že takrat. Ker tega nista storila, v pritožbi pa tudi ne ponudita podlage za zaključek, da tega brez svoje krivde nista mogla storiti, je očitana kršitev v pritožbenem postopku neupoštevna.
pasivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Ker je država razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v njeni lasti prenesla na Sklad, je pravilno, da je tožba vložena zoper Sklad in ne zoper Republiko Slovenijo. Pasivno legitimiran v tej zadevi, ko gre za ugotovitev priposestvovanja kmetijskega zemljišča, je Sklad.
nepravdni postopek – etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – elaborat – primerna strokovna podlaga – pripombe na izvedensko mnenje – navedba verjetnega lastnika – namen – opredelitev samostojnih delov stavbe
Navedba verjetnega lastnika posameznega dela stavbe je le informativne narave in nima nobenega vpliva na dejansko lastnino, namenjena pa je pospešitvi in poenostavitvi postopka izdelave akta, ki bo pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti predlagatelj naveden kot verjetni lastnik oziroma lastnik spornih prostorov. Bistveno je, da so ti opredeljeni kot samostojni deli stavbe, o njihovi lastnini pa bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.
vzročna zveza – udarec s sekiro – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Nedvomno sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Do sporov med njima prihaja, druga drugo žalita z neprimernimi izrazi in je slediti zaključku prvega sodišča, da tudi tokratni spor ni bil tako izjemen, da bi tožnika prizadel v tolikšni meri, da bi bilo porušeno njegovo psihično ravnovesje ter ogrožena osebna varnost, da bi bil upravičen do odškodnine.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – zakonske domneve za obstoj izbrisnega razloga
Ker je predlagalni postopek izjema od pravila o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi informacij subjektov iz 428. člena ZFPPIPP, je treba te izjeme obravnavati restriktivno. Glede na to, da mora predlagatelj postopka izbrisa iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP predložiti tudi dokaz o lastništvu objekta, na katerem ima pravna oseba registriran svoj poslovni naslov, je torej možna edina razlaga, da predlagatelj lahko vloži predlog le glede dejstev, ki jih kot zakonsko domnevo obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena (lastnik objekta na katerem je registriran poslovni naslov pravne osebe, ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu).