starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - ustavna odločba
Ustavno sodišče je ob ugotovljeni neskladnosti ZPIZ-1 (ker ni urejal posebnega izrednega pravnega sredstva) z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS naložilo ZPIZ Slovenije ponovno odmero pokojnin zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopku revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet v pokojninsko osnovo zaradi protiustavnosti četrte alineje 46. člena ZPIZ/92. Odločbo o ponovni odmeri pokojnine mora izdati v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine.
Odločitev toženca v izpodbijanih upravnih aktih, ki je tožničino zahtevo za ponovno odmero pokojnine zavrgel, ne da bi zadevo obravnaval vsebinsko, in ponovno odmeril starostno pokojnino na podlagi podatkov o plačah, sporočenih v letu 2009 za leto 1992 (izplačanih iz naslova vrednostnih papirjev), je nepravilna. Iz zapisnika o opravljeni reviziji pri delodajalcu tožeče stranke je namreč razvidno, da so bila sporna izplačila sredstev, ki so pripadala tožeči stranki, izplačana skladno z osnovami in merili za delitev sredstev za plače. To pomeni, da gre za izplačila, ki imajo naravo plač in so vštevna v pokojninsko osnovo.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11. ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 8. 8. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 15. 6. 2014. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070930
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vložki posebnega premoženja v skupno premoženje – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – določnost ugovora nadpolovičnega deleža – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditve toženca v odgovoru na tožbo, da sodišče „tožnici iz tega naslova gotovo ne bi moglo in smelo priznati večjega deleža od kakšnega procenta“ zadoščajo za ugovor nadpolovičnega deleža.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081062
ZASP člen 46, 48, 48/1, 48/1-4, 51, 168, 168/3. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 315, 315/1.
materialne avtorske pravice – dopustni posegi v avtorsko delo – citat – pravica do obveščenosti – predelava avtorskega dela – uporaba fotografije iz sekvence filma – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – civilna kazen – razpravno načelo – vmesna sodba
Predelava avtorskega dela že pojmovno ni združljiva z dopustnim posegom v smislu citata iz 51. člena ZASP. Že iz tega razloga uporabo fotografije iz sekvence filma tožeče stranke „H.“ na naslovnici in v članku revije ... ni mogoče opredeliti kot uporabo (dopustnega) citata avtorskega dela tožeče stranke. Takšnega posega v tuje avtorsko delo ni mogoče opredeliti niti v smislu dopustnega posega proste uporabe avtorskega dela zaradi zagotavljanja pravice do obveščenosti, torej kot uporabo dnevnih novic in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 277, 277/1. ZPP člen 2, 394, 394/4.
odložni pogoj – ugotovitev obstoja pogojne ločitvene pravice – izpodbojni zahtevek – pravni interes za tožbo – obnova postopka – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Dejstvo, da je odložni pogoj postal nemogoč, ne pomeni pomanjkanja pravnega interesa kot procesne predpostavke, temveč se nanaša na pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, ob izpolnjevanju katerih bi bilo mogoče meritorno ugoditi zahtevku.
URS člen 22, 156. SZ-1 člen 27, 27/2, 30, 30/1, 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/2.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – neveljavnost pogodbe – delitev stroškov – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena, ter da mora v takem primeru ključ delitve stroškov temeljiti na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.
najemna pogodba – plačilo najemnine – izpraznitev in izročitev stanovanja
Res je bila drugo tožena stranka v najemni pogodbi dodana le kot uporabnik stanovanja, vendar je s tem posledično prevzela tudi obveznost plačila najemnine (člen „devetič“ najemne pogodbe). Zmotno je zato stališče, da s podpisom aneksa k najemni pogodbi ni prevzela (denarnih) obveznosti, kot so določene z najemno pogodbo. Ker svoj pravni položaj izvaja iz položaja prvo tožene stranke, pa je dolžna tudi drugo tožena stranka v istem roku izprazniti stanovanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/6, 106a, 106a/2, 129, 129a.
stiki – otrokova največja korist – skupno starševstvo – nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu – preživnina – nadomeščanje stikov – določitev stalnega prebivališča otroku
Slabše kot je sporazumevanje (med staršema), bolj podrobno sodišče določi stike.
Odločitev o tem, da se zaradi bolezni odpadli stiki ne nadomeščajo, ni niti potrebna niti smiselna, saj je treba pritrditi pritožniku o spornosti predpostavke, da bi stik vsakič v primeru bolezni odpadel.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – opravljanje pridobitne dejavnosti – spor iz pridobitne dejavnosti – gospodarska družba – gospodarski spor – pravila postopka v gospodarskih sporih – pristojnost okrožnega sodišča
Spor izvira iz pravnega razmerja, ki je nastalo med toženo stranko in tožečo stranko v zvezi s pridobitno dejavnostjo, ki jo je opravljala kot samostojna podjetnica. Za spore iz takšnih razmerij se uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
stroški postopka – analogija – začetek stečajnega postopka – prijava terjatev – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se postopek zaključi zaradi stečaja in tožba zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
neutemeljeno povzročeni stroški - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Načelo uspeha iz ZPP se uporablja v izvršilnem postopku uporablja smiselno, če ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Takšna dejanska situacija, kot se je zgodila v tem primeru, je specialno urejena v šestem odstavku 38. člena ZIZ in ni razlogov za smiselno uporabo ZPP ter načela uspeha. Naložitev stroškov, ki jih je imela udeleženka s pritožbo oziroma kot se je izkazalo s predlogom za izdajo sklepa o popravi, katerih ni (neutemeljeno) povzročil upnik, ne bi pomenila smiselne uporabe načela uspeha iz ZPP.
Ker je dolžnik v svojih vlogah zatrjeval nepravilnosti v zvezi s prvim rubežem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o pravilnosti in zakonitosti drugega rubeža, s katerim je bilo zgolj seznanjeno. Tudi v izvršilnem postopku je sodišče vezano na načelo dispozitivnosti in sme odločati le v mejah predlogov in trditev strank.
Čeprav drži, da so stroški v zvezi z udeležbo na razjasnitveni narok upniku nastali med narokom in bi jih lahko priglasil že do zaključka naroka, ker je bila takrat že znana tudi njihova višina, ni mogoče šteti, da je priglasitev stroškov postopka, ki jo je upnik poslal naknadno po elektronski poti še isti dan, ko je bil opravljen razjasnitveni narok, prepozna.
nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta – solastnina – upravljanje s stvarjo – posel rednega upravljanja – nujen posel rednega upravljanja – nepravdni postopek
Čiščenje skupnega kanalizacijskega jaška predstavlja posel, ki je nujen za vzdrževanje nepremičnine, zato gre v obravnavani zadevi za zahtevek solastnika po 4. odstavku 67. člena SPZ, o katerem je treba odločiti po pravilih nepravdnega postopka.
Toženec ima do mladoletne hčerke preživninsko obveznost, do polnoletnih sinov, ki sta zaposlena, pa ne. Tudi če toženec še vedno prispeva k njunemu preživljanju, to ne more iti v škodo mladoletne hčerke, do katere preživninsko obveznost še vedno ima. Pri razporeditvi preživninske obveznosti med preživninska zavezanca je potrebno poleg premoženjskih razmer (za katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da so nekoliko boljše na strani toženca) upoštevati tudi, da je mladoletna hči dodeljena v varstvo in vzgojo tožeči stranki, kar pomeni, da je hčerka večino časa pri tožnici.
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, pri čemer podpisane izjave o odpovedi dediščini ni potrebno overiti. Le če bi sodišče dvomilo v pristnost izjave, bi lahko zahtevalo njeno overitev.