USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081464
URS člen 26, 26/1, 120, 120/2. OZ člen 131. ZVISJV člen 3, 3-24, 135, 135/3, 136, 136/1, 136/3, 137, 137/1. Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogojih gradnje na teh območjih člen 3, 3/5, 3/6. Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5.
nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila – merila za določitev višine nadomestila – javnopravna odškodninska odgovornost – protipravnost – normativna protipravnost – kvalificirana protipravnost – načelo zakonitosti – ugotovitvena odločba o neustavnosti zakonske norme – ocena o ustavni neskladnosti uredbe – kršitev ustavnih določb – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – pravno priznana škoda – trditveno in dokazno breme
Zahtevek za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora ima naravo okoljske rente kot kolektivnega nadomestila zaradi obremenitve okolja na podlagi ZVISJV.
Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.
Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
ZDR-1 člen 25, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 110, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4, 125. OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - ničnost pogodbenega določila
Pogodbeno določilo o poskusnem delu v tretji pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, pri čemer bi se poskusno delo začelo opravljati dve leti po začetku opravljanja istega dela pri istem delodajalcu, nasprotuje prisilnemu predpisu, to je določbi 25. člena ZDR-1. Zato je takšno pogodbeno določilo nično. Obenem gre za položaj, ko zaradi ničnosti tega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba o zaposlitvi, temveč le sporna določba (prvi odstavek 88. člena OZ). Ničnost pogodbene določbe o poskusnem delu pa ima za posledico nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se sklicuje na neuspešno opravljeno poskusno delo.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, tudi če jo obravnavamo kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. alineje (če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti) ali pa 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je pravilna, ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo ni omogočila zagovora. V sporu pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni zatrjevala, da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor.
poslovanje s plačilno kartico – spor majhne vrednosti – pavšalni ugovori
Ob pavšalnih ugovorih je tožeča stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede zatrjevanega dolga s predložitvijo toženki poslanih računov, katerim je priložena specifikacija porabe oziroma plačil s kartico, z izpiskom odprtih postavk, opominom pred izvršbo in zadnjim pozivom na plačilo. Na vse konkretne navedbe toženke je tožeča stranka odgovorila in predložila tudi ustrezna dokazila.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kazenska evidenca – izbris iz kazenske evidence – zakonska rehabilitacija
Glede na zakonsko ureditev ovire obsodbe za kaznivo dejanje je pravno pomembno le, ali je kaznivo dejanje iz kazenske evidence izbrisano ali ne. Zakon ne določa, da je ovira podana le takrat, ko je dolžnik obsojen za določeno kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, temveč tudi, da obsodba za kaznivo dejanje še ni izbrisana. Ni na stečajnem sodišču, da presoja pogoje za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje (le) z listinskimi dokazili (o plačilu). Za to, da bi sodišče pri pošti opravilo zahtevano poizvedbo, pa bi upoštevaje določilo 3. odstavka 1. člena ZST-1 (po katerem se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače) v zvezi s 3. odstavkom 226. člena ZPP tožena stranka morala zatrjevati, da sama pritožnica pri pošti ni mogla doseči, da se ji listina oziroma zahtevani podatek izroči ali pokaže. Sodišče namreč ne ukrepa po 3. odstavku 226. člena ZPP, kadar lahko stranka sama doseže, da se listina izroči ali pokaže.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – procesno trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – pavšalni pritožbeni očitki
Pritožnica si zmotno razlaga, da za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča že opis vtoževane terjatve in predložitev računov. Navedeno bi zadoščalo le v primeru, ko tožena stranka plačilu ne bi ugovarjala. V predmetni zadevi pa je tožena stranka plačilu nasprotovala, zato je bila naloga tožeče stranke, da zahtevek glede spornih dejstev dodatno utemelji in s tem zadosti procesnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki se je po ugovoru tožene stranke prevalilo nazaj nanjo.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez naroka – narok – razpis naroka – zahteva za izvedbo naroka – pravdna sposobnost – procesna sposobnost
Dokazni predlog za zaslišanje prič ne predstavlja zahteve za izvedbo glavne obravnave. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati.
Med postopkom na prvi stopnji ni bilo nobenih indicev, da toženka ni procesno sposobna. Vložila je razumljiv ugovor zoper sklep o izvršbi in tudi pritožbo. Pritožnica je v pritožbi le postavila trditev, da je duševno zbolela, okoliščin svoje domnevne duševne bolezni pa ni dodatno obrazložila, niti ni predložila listinske dokumentacije, ki bi njeno trditev podprla. Iz njenega ravnanja ne izhaja, da ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in postopka. Glede na navedeno in glede na njeno sposobnost celostnega pisnega izražanja daje vtis, da želi s takšno nekonkretizirano in pavšalno navedbo zavlačevati postopek.
prodajna pogodba – napaka stvari – stvarne napake – skrita napaka – nakup avtomobila – plačilo kupnine – spor majhne vrednosti
Toženec kot kupec vozila je dolžan tožeči stranki poravnati kupnino zanj v višini in rokih, kot sta se stranki dogovorili. Ker ni pravilno uveljavljal sankcij za zatrjevane stvarne napake na vozilu, saj iz njegovih navedb niti ne izhaja, katero od zakonsko predvidenih možnosti za odpravo skritih napak je izbral, se nanje ne more sklicevati.
ZSDU izrecno ne ureja pravne situacije, ko delovno sodišče razveljavi volitve v svet delavcev oziroma volilna opravila pri teh volitvah. Zato gre v tem kolektivnem delovnem sporu (tudi) za vprašanje pravilnosti odločitve nasprotne udeleženke (volilne komisije sveta delavcev), da po sodni razveljavitvi volilnih opravil razpiše nove volitve v svet delavcev ob smiselni uporabi 43. člena ZSDU, ki določa postopanje volilne komisije po tem, ko volitve razveljavi volilna komisija (in ne delovno sodišče). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec določbe ZSDU uporabili zgolj smiselno, in sicer tako, da so z razlago zasledovali vsak svoj interes, je pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka ni mogoče ugotoviti nezakonitosti ravnanja nasprotnega udeleženca, v ZSDU ni podana izrecna pravna podlaga za postopek ponovnih volitev v svet delavcev. Posledično je štelo, da zaradi uporabe določbe 43. člena ZSDU ni mogoče šteti, da je terjatev verjetno izkazana. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagatelji zahtevajo prepoved izvedbe volitev članov sveta delavcev, ni utemeljen.
ZST-1 člen 11, 13, 13/2. ZBPP člen 13. ZST-1 tarifna številka 1111, 4012.
obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - upoštevanje družinskih članov - drtužinski član na prestajanju zaporne kazni - odmera takse - taksa za predlog za izdajo začasne odredbe - taksa za postopek na prvi stopnji - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
V času, ko je izvenzakonski partner na prestajanju zaporne kazni, ga tožnica ne preživlja, zato se izvenzakonskega partnerja ne upošteva kot družinskega člana pri presojanju višine mesečnih dohodkov tožničine družine.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074784
SPZ člen 118, 118/4, 118/5. OZ člen 70, 271, 271/1, 271/2, 274, 275, 347, 347/1, 421, 421/1.
upravljanje poslovne stavbe - upravnik - zastopanje etažnih lastnikov - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zahtevek za plačilo stroškov - izpolnitev tretjega - temelj za vstop v položaj dolžnika - pravni interes - funkcioniranje stavbe kot celote - pogodba - zakonska subrogacija - položaj dolžnika - zakonska cesija - pogodbeni odstop terjatve - prevzemnikove pravice - zastaranje terjatev - občasne terjatve - pretečeni čas zastaranja - zapadlost posamezne terjatve
Upravnik je zastopnik etažnih lastnikov v poslih upravljanja. Pogodba, ki jo sklene z dobaviteljem v imenu in za račun etažnih lastnikov in v mejah svojih pooblastil, zato zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelja. Ker upravnik nastopa zgolj kot zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj blaga ali storitev) nima zahtevka za plačilo teh stroškov zoper upravnika, temveč zoper etažne lastnike, saj pravice in obveznosti zaradi narave neposrednega zastopanja nastanejo neposredno v sferi zastopanega.
Na podlagi izpolnitve po 271. členu OZ tretji načeloma ne pridobi nobenih posebnih pravic in avtomatično ne vstopi v pravni položaj tistega, namesto katerega je izpolnil obveznost. Na podlagi izpolnitve bi zato obveznost ugasnila in bi dolžnik postal prost obveznosti. Ravnanje tretjega pa je smiselno le, kadar utemeljeno pričakuje, da bo z izpolnitvijo namesto dolžnika vstopil v njegov pravni položaj. Pravna temelja za vstop v njegov položaj sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona, kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi.
Sodelovanje dolžnika pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže. Zakonska subrogacija je oblika zakonske cesije, zato je treba izhajati iz smiselne uporabe pravil OZ o pogodbenem odstopu terjatev. V skladu s 1. odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Po tem pravilu se všteva tudi že pretečeni čas zastaranja, zato na upravnika z izpolnitvijo preide dobaviteljeva terjatev skupaj z že pretečenim rokom, ki je potreben za nastop zastaranja.
Obračun dajatev za tekoči mesec brez dvoma tvori zaokrožene izpolnitve, zato jih je treba obravnavati kot občasne terjatve, ki dospevajo mesečno, zanje pa je na podlagi pravila iz 347. člena OZ treba uporabiti triletni zastaralni rok, ki teče od zapadlosti vsake posamezne terjatve.
DRUŽINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0064754
ZVPot člen 43. OZ člen 299, 378. ZZZDR člen 56. ZGD-1 člen 3, 3/6.
samostojni podjetnik – podjetniško premoženje – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – odstop od pogodbe – pravica do vračila kupnine – zakonske zamudne obresti – prekomerna uporaba aparata
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Upnikom odgovarja za obveznosti iz podjetniške dejavnosti z vsem svojim premoženjem tudi, če je poslovno ali kako drugače ločil podjetniško in osebno premoženje. Podjetniško premoženje, ki ga zakonec podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze, spada v skupno premoženje. Kadar spada podjetniško premoženje v skupno premoženje zakoncev, so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev. Pripadnost podjetniškega premoženja skupnemu premoženju zakoncev ima torej pravne posledice na področju odgovornosti za obveznosti in to ne glede na to, kdo je nosilec podjetniške dejavnosti. Po pravilih družinskega prava zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem odgovarjata solidarno. To pomeni, da velja solidarna odgovornost zakonca tudi za obveznosti, ki jih zakonec podjetnik prevzame pri opravljanju podjetniške dejavnosti.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka – rok za odpravo pomanjkljivosti – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – ponovni predlog za začetek stečaja
V primeru roka za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok, saj je rok 15 dni za odpravo pomanjkljivosti predloga določen v zakonu. Zakonski roki pa niso podaljšljivi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
izvršba na plačo in druge stalne prejemke dolžnika
Drugi odstavek 133a. člena ZIZ določa, da delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik obvesti sodišče, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov. V takšnem primeru je v skladu s tretjim odstavkom 133.a člena ZIZ, obvezna ustavitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – koncesijska pogodba – odstop od pogodbe – rok bistvena sestavina – fiksni rok – neizpolnitev pogodbe – zamuda – pogodbena kazen – prenehanje pogodbe zaradi stečaja
Pri obveznostih tožene stranke je bilo določeno, da mora kot koncesionar vložiti navedene zahteve »najkasneje do konca leta 2007«, s čemer je tožeča stranka tudi utemeljevala fiksnost rokov. Prvostopenjsko sodišče je poleg teh zapisov pravilno upoštevalo tudi druge spremljajoče dogovore v pogodbi, pa tudi kasnejše ravnanje tožeče stranke. Pravilno je izpostavilo dogovor pogodbenic za plačilo pogodbene kazni zaradi zamude, kar kaže na to, da je bila tožeča stranka pripravljena sprejeti tudi kasnejšo izpolnitev pogodbe, če bi ji bila plačana določena denarna kazen. Da ni bil rok izpolnitve bistvena sestavina pogodbe izhaja tudi iz ravnanja tožeče stranke, ki ni tožene stranke nemudoma obvestila, da zahteva izpolnitev pogodbe, kot je sicer predvideno ravnanje pogodbi zveste stranke v primeru fiksnih rokov. Tožeča stranka se je še dve leti po tem, ko so že iztekli roki za pridobitev dovoljenj, še vedno s toženo stranko dopisovala in dogovarjala o čimprejšnji izpolnitvi obveznosti, kar tudi kaže na to, da dogovor o rokih za izpolnitev obveznosti ni bil dogovor o fiksnih rokih.
zavrnitev predloga za izvršbo - vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek poenostavljene prisilne poravnave - namen določbe - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - sprememba okoliščin po izdaji sklepa
Določba 131. člena ZFPPIPP se uporablja tudi za postopke poenostavljene prisilne poravnave. Če bi imel zakonodajalec namen izključiti uporabo 131. člena ZFPPIPP, bi to zapisal v prvem odstavku 221.b člena ZFPPIPP.
Na podlagi četrtega odstavka 10. ZST-1 se sodna taksa v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, ne plača.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - prekršek storjen pred izdajo sklepa o odložitvi - zaslišanje storilca
Zaslišanje storilca v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je le zakonska možnost, ne pa obveznost sodišča. Prvostopno sodišče je v svojih razlogih, ko je tehtalo zakonsko možnost o preklicu jasno zapisalo, da pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti storilcu, o kateri je sprejelo svojo odločitev 13. 3. 2015, še ni moglo upoštevati nepravnomočne sodbe z dne 10. 10. 2014, saj navedeni postopek o prekršku še v času odločanja o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu dejansko ni bil zaključen.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11. ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 8. 8. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 15. 6. 2014. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.