stroški obratovanja – stroški upravljanja – subrogacija – funkcionalnost stavbe – pravni interes za izpolnitev obveznosti – zastaralni rok – občasne terjatve
Terjatve upravnika iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem imajo (lahko) pravno naravo verzijskega zahtevka. Kljub temu pa to ni edina pravna podlaga, na kateri je upravnik lahko (ne)upravičen do povračila tovrstnih stroškov. Razen tega je namreč takšnim zahtevkom mogoče ugoditi tudi skladno z določbami o subrogaciji, v določenih primerih pa celo skladno z določbami o poslovodstvu brez naročila. Katero pravno podlago je potrebno uporabiti v posameznem primeru, je odvisno od trditev, ki jih v zvezi s tem podajo pravdne stranke. Pri tem se določbe o verziji uporabljajo zgolj v primeru, ko pravo upravičencu ne daje nobenega drugega pravnega varstva.
odpravnina - predsednik upravnega odbora - prenehanje mandata - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - višina odpravnine
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0077939
ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. OZ člen 171, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 158.
zastaranje terjatev – začetek teka zastaralnega roka – opustitev izvedbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti – prispevek oškodovanca – privolitev oškodovanca – stroški postopka – umik tožbe
Če bi upravna enota predlagala spremembo v zemljiški knjigi bi se neizvršljivost denacionalizacijskih odločb nemudoma ugotovila, kar bi tožeči stranki omogočilo, da ustrezno ukrepa. Opustitev uslužbenca upravne enote je zato v vzročni zvezi z nastalo škodo in niti ni pravno pomembno, ali sta denacionalizacijski odločbi nični, ali pa ju je bilo treba zgolj dopolniti v smeri, da bi bili sposobni za vpis v zemljiško knjigo.
Čeprav je tožeča stranka v drugih sodnih postopkih uspela ubraniti svojo lastninsko pravico in je s tem preprečila nastanek bodoče škode, za katero bi bila sicer odgovorna tudi tožena stranka (in je za ta del umaknila tožbo), pa v veljavnih procesnih določbah ZPP ni najti opore za sklep, da je mogoče stroške konkretnega pravdnega postopka naprtiti v plačilo toženi stranki, ker je prišlo do umika tožbe, ker vtoževana (bodoča) škoda ni nastala zaradi ravnanj tožeče stranke (ne tožene).
najem sobe – izpraznitev samske sobe – tožba na izpraznitev prostorov – tožba na sklenitev najemne pogodbe – teorija realizacije
Zgolj na osnovi dolgoletne uporabe ležišča oz. sobe ni mogoče sklepati na obstoj podlage (pravnega naslova) za uporabo samske sobe. Tudi dejstvo, da toženec za uporabo sobe plačuje, ni podlaga za vzpostavitev pogodbenega (najemnega) razmerja.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – varovani oddelek – psihotično dojemanje realnosti – heteroagresivnost – ogrožanje okolice
V posledici hudo motene presoje realnosti, nekritičnosti do stanja, v katerem se je znašel, saj se ne zaveda svojih nasilnih izbruhov in nenavadnega vedenja, je pridržanec heteroagresiven in se ni sposoben obvladati. S takšnim vedenjem ogroža predvsem zdravje in življenje okolice. Zdravljenje na varovanem oddelku je zato potrebno. V nezdravljenem stanju bi bil namreč prepuščen samemu sebi in kot povedano bi huje ogrožal zlasti okolico.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070906
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – uveljavljanje nadpolovičnega deleža – ugovor – nasprotna tožba – pravica do izjave
Tudi če toženec ni vložil nasprotne tožbe, to še ne pomeni, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti utemeljen in da ji sodišče ne more prisoditi manj, kot zahteva.
OZ člen 174, 174/1, 174/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – pogoji za prisojo rente – ugotavljanje realnega dohodka pred škodnim dogodkom – valorizacija – bolniško nadomestilo – dokazovanje z izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: 1. delna ali popolna nezmožnost za delo in 2. premoženjsko prikrajšanje.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik od 1. 3. 2013 ni niti delno nesposoben za delo, ampak je sposoben pridobivanja in dela s polnim delovnim časom, ni upravičen do denarne rente.
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.
Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060850
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZHKS člen 11, 11/1, 15, 15/2. ZOR člen 997, 1004, 1004/3, 1007, 1007/1. OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
Prva do četrta toženka so se kot ustanoviteljice hranilno kreditne družbe, ki je glavni dolžnik tožnice, zavezale k solidarnemu poroštvu (vsaka se je zavezala kot porok in plačnik), zato odgovarjajo tožnici tako kot glavni dolžnik za celo obveznost in tožnica lahko zahteva izpolnitev samo od njih ali hkrati od njih in dolžnika. Tudi sicer je tožnica izpolnitev obveznosti najprej zahtevala od dolžnika, saj je svojo terjatev priglasila v stečajni postopek, v katerem ji je bila tudi priznana. Upoštevaje povedano stečajni postopek nad glavnim dolžnikom ne vpliva na obveznost toženk iz poroštvenih obveznosti do tožnice (upnice dolžnika), zato ni razloga za prekinitev pravdnega postopka.
Osebe, ki vstopajo v vrtec oziroma garderobo, prevzemajo tudi običajne rizike, ki so s tem povezani ter so dolžni biti ustrezno skrbni. Dolžni so računati predvsem na to, da se po garderobi poleg delavcev vrtca gibajo tudi otroci, ki so manj skrbni, pa tudi njihovi starši, ki jim v pogledu vzdrževanja reda ni mogoče nalagati povečane stopnje skrbnosti. Dolžni so zato računati na to, da vedno obstaja možnost, da bo na tleh odvržen kakšen predmet in da tudi premična oprema garderobe (kamor nedvomno sodijo stoli in klopi) ne bo vedno na istem mestu. Klop, postavljena pod previjalno mizo, ne glede na to, da zaradi svojega položaja nepozornemu obiskovalcu ni bila dobro vidna, zato ni bila nekaj neobičajnega in nepričakovanega. Tožnica bi jo ob povprečni skrbnosti (ki glede na prostor po katerem se je gibala, terja ob hoji tudi pogled na tla pred seboj) lahko opazila. Posledično od toženke tudi ni mogoče zahtevati, da bi morala računati na to, da bo v garderobo vrtca vstopila oseba, ki ob tem ne bo vsaj povprečno pazljiva, in bi zato morala v garderobi v vsakem trenutku dneva zagotavljati red, torej poskrbeti za to, da bi se klopi za preobuvanje otrok (ves čas) nahajale le na za to predvidenih mestih. Izkaže se torej, da protipravnost opustitve, ki se toženki očita, ni podana in zato slednja za škodo, ki je tožnici nastala, ne more odgovarjati.
duševno zdravje – omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – manija
Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070931
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZOdvT tarifna številka 3100.
zavarovanje upnikove terjatve - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - ugasnitev obveznosti poroka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - odmera stroškov postopka - vštetje nagrade za postopek izvršbe
Čeprav toženec v skladu s 3. odstavkom 1019. člena OZ odgovarja za izpolnitev solidarno z glavnim dolžnikom, nista v pravni skupnosti, saj njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik namreč odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre torej za isto terjatev.
Ker obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z drugačno obliko krivde, ampak le z direktnim naklepom (če bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugo obliko krivde bi moralo obdolženca oprostiti), te okoliščine (kot obteževalne) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pri določitvi zaporne kazni.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. SPZ člen 120.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red terjatev - prednostne terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - obseg prednosti
Omejenosti poplačila terjatev iz 3. točke. prvega odstavka 197. člena ZIZ na obdobje enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se ne nanaša na terjatve iz naslova zakonite preživnine. Zato je treba prednostno poplačati tudi tiste zapadle, neplačane obroke preživnine, ki so zapadli v plačilo v obdobju, daljšem od enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070871
OZ člen 131, 352, 352/1. ZFPPod člen 12, 13, 19, 21. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 442/3, 442/3-2, 500. ZGD-1 člen 8. ZIZ člen 150. ZPP člen 214, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev – odškodninska odgovornost uprave po OZ – protipravnost ravnanja – dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti – kapitalska ustreznost – obveznost odpraviti nelikvidnost – škoda – domneva vzročne zveze za celoten znesek terjatve – zastaranje – vedenje o škodi in povzročitelju
Toženec bi moral takoj (in ne šele po poteku dveh mesecev) po nastopu nelikvidnosti ukrepati v smislu 12. člena ZFPPod, vendar ni storil ničesar, kar je vodilo do tega, da terjatev tožeče stranke ni bila poplačana v izvršilnem postopku, zato ji je nastala škoda.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 23, 23/3, 25. ZNP člen 35, 35/2.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi – stroški postopka
V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070927
URS člen 22, 23. OZ člen 9. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 285, 337, 337/1.
posojilna pogodba - nesklepčnost tožbe - nezadostnost trditev glede višine terjatve - razpravno načelo - izjemi - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - materialno procesno vodstvo - pojasnjevalna dolžnost sodišča - pravica strank do enakega obravnavanja pred nepristranskim sodiščem - načelo pacta sunt servanda
Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev glede višine vtoževane terjatve, je sodišče prve stopnje pravilo zavrnilo vse dokazne predloge, ki so se nanašali na dokazovanje višine.
Šele, če bi tožeča stranka utemeljila višino zneska, bi bila (ne)zavrnitev računov pomembno dejstvo pri presoji, ali se tožena stranka upravičeno upira plačilu konkretno določenega in obrazloženega zneska. Dejstvo, da se je tožena stranka zavedala dolga, še ne pomeni, da je tudi priznala vtoževano višino.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.
Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).