Osebe, ki vstopajo v vrtec oziroma garderobo, prevzemajo tudi običajne rizike, ki so s tem povezani ter so dolžni biti ustrezno skrbni. Dolžni so računati predvsem na to, da se po garderobi poleg delavcev vrtca gibajo tudi otroci, ki so manj skrbni, pa tudi njihovi starši, ki jim v pogledu vzdrževanja reda ni mogoče nalagati povečane stopnje skrbnosti. Dolžni so zato računati na to, da vedno obstaja možnost, da bo na tleh odvržen kakšen predmet in da tudi premična oprema garderobe (kamor nedvomno sodijo stoli in klopi) ne bo vedno na istem mestu. Klop, postavljena pod previjalno mizo, ne glede na to, da zaradi svojega položaja nepozornemu obiskovalcu ni bila dobro vidna, zato ni bila nekaj neobičajnega in nepričakovanega. Tožnica bi jo ob povprečni skrbnosti (ki glede na prostor po katerem se je gibala, terja ob hoji tudi pogled na tla pred seboj) lahko opazila. Posledično od toženke tudi ni mogoče zahtevati, da bi morala računati na to, da bo v garderobo vrtca vstopila oseba, ki ob tem ne bo vsaj povprečno pazljiva, in bi zato morala v garderobi v vsakem trenutku dneva zagotavljati red, torej poskrbeti za to, da bi se klopi za preobuvanje otrok (ves čas) nahajale le na za to predvidenih mestih. Izkaže se torej, da protipravnost opustitve, ki se toženki očita, ni podana in zato slednja za škodo, ki je tožnici nastala, ne more odgovarjati.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – sklep o preizkusu terjatev – priznana terjatev – nadaljevanje pravdnega postopka – učinek pravnomočnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek in je njegova terjatev v stečajnem postopku priznana s sklepom o preizkusu terjatev, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Če je terjatev dokončno priznana, je o njej pravnomočno odločeno.
ZFPPIPP člen 380, 443, 444, 444a. ZGD-1 člen 418, 522.
uveljavljanje terjatev družbe po njenem prenehanju – pravna subjektiviteta – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – univerzalno pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe – premoženje izbrisane družbe – redna likvidacija
Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe v roku - dostava popravljene tožbe z zamudo - opravičeni razlog za zamudo - odsotnost razlogov za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni rok - subjektivni rok - prenehanje vzroka za zamudo - prepozen predlog
Pritožnik bi lahko posledice zamude s sklicevanjem na te razloge eventuelno odstranil z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storil.
Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če dokaže, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka.
stroški obratovanja – stroški upravljanja – subrogacija – funkcionalnost stavbe – pravni interes za izpolnitev obveznosti – zastaralni rok – občasne terjatve
Terjatve upravnika iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem imajo (lahko) pravno naravo verzijskega zahtevka. Kljub temu pa to ni edina pravna podlaga, na kateri je upravnik lahko (ne)upravičen do povračila tovrstnih stroškov. Razen tega je namreč takšnim zahtevkom mogoče ugoditi tudi skladno z določbami o subrogaciji, v določenih primerih pa celo skladno z določbami o poslovodstvu brez naročila. Katero pravno podlago je potrebno uporabiti v posameznem primeru, je odvisno od trditev, ki jih v zvezi s tem podajo pravdne stranke. Pri tem se določbe o verziji uporabljajo zgolj v primeru, ko pravo upravičencu ne daje nobenega drugega pravnega varstva.
odpravnina - predsednik upravnega odbora - prenehanje mandata - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - višina odpravnine
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0077939
ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. OZ člen 171, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 158.
zastaranje terjatev – začetek teka zastaralnega roka – opustitev izvedbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti – prispevek oškodovanca – privolitev oškodovanca – stroški postopka – umik tožbe
Če bi upravna enota predlagala spremembo v zemljiški knjigi bi se neizvršljivost denacionalizacijskih odločb nemudoma ugotovila, kar bi tožeči stranki omogočilo, da ustrezno ukrepa. Opustitev uslužbenca upravne enote je zato v vzročni zvezi z nastalo škodo in niti ni pravno pomembno, ali sta denacionalizacijski odločbi nični, ali pa ju je bilo treba zgolj dopolniti v smeri, da bi bili sposobni za vpis v zemljiško knjigo.
Čeprav je tožeča stranka v drugih sodnih postopkih uspela ubraniti svojo lastninsko pravico in je s tem preprečila nastanek bodoče škode, za katero bi bila sicer odgovorna tudi tožena stranka (in je za ta del umaknila tožbo), pa v veljavnih procesnih določbah ZPP ni najti opore za sklep, da je mogoče stroške konkretnega pravdnega postopka naprtiti v plačilo toženi stranki, ker je prišlo do umika tožbe, ker vtoževana (bodoča) škoda ni nastala zaradi ravnanj tožeče stranke (ne tožene).
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. SPZ člen 120.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red terjatev - prednostne terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - obseg prednosti
Omejenosti poplačila terjatev iz 3. točke. prvega odstavka 197. člena ZIZ na obdobje enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se ne nanaša na terjatve iz naslova zakonite preživnine. Zato je treba prednostno poplačati tudi tiste zapadle, neplačane obroke preživnine, ki so zapadli v plačilo v obdobju, daljšem od enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
URS člen 22. ZPP člen 5, 17, 17/2, 17/3, 52, 52/2.
krajevna pristojnost – izbirna krajevna pristojnost – odškodninski spor – ugovor nepristojnosti – ustalitev krajevne pristojnosti – kršitev pravice do izjavljanja
Huda telesna poškodba ne more pomeniti vzroka, temveč le posledico škodnega dejanja, in vsaka huda telesna poškodba ima vzrok v nekem samostojnem škodnem dogodku, ki predhodno že obstaja. Stališče sodišča, da določba 52. člena ZPP v konkretnem primeru ni uporabljiva, ker je škoda nastala zaradi neustreznega ravnanja zdravstvenega osebja in ne zaradi hude telesne poškodbe, je zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070873
ZZZDR člen 12, 12/1, 13. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 8, 236a, 339, 339/2, 339/2-8, 392.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - pravni standard - življenjska skupnost partnerjev - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Zgolj medsebojna čustvena navezanost dveh oseb za obstoj zunajzakonske skupnosti ne zadostuje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njuna skupnost ni izpolnjevala drugih značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, pogojev za izenačitev takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi, ne glede na morebitno tožnikovo čustveno navezanost na toženko, ni.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.
Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
poprava tožbe – poprava naslova tožene stranke v tožbi – pozivni sklep – združitev pravd
S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006180
KZ-1 člen 22, 123, 123/1.
huda telesna poškodba – silobran – prekoračen silobran – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženčeva obrambna pozicija, glede na zaznano stanje oškodovanca (alkoholiziranost in posledično zmanjšana stabilnost in fizična moč) bistveno boljša, to je taka, da je omogočala manj ogrožujočo oziroma obvladovano obrambo, ki ni terjala močnega ali neposredno usmerjenega udarca v predel telesa (glavo). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz okoliščin predhodno doživetega konflikta med obtožencem in oškodovancem ter je pravilno zaključilo, da se je obtoženec svoje premoči nad oškodovancem zavedal.
Pritožnik trdi, da je Višje sodišče v Kopru v drugi zadevi (opr. št. Kp 283/2002 z dne 4.2.2004) obravnavalo bistveno identično dejansko stanje s tem, da je v tisti zadevi obtoženec napadalca dvakrat udaril s pestjo, a je kljub temu šlo za silobran, vendar pritožbeno sodišče temu ne more slediti (in ne gre za bistveno identično dejansko stanje), saj konkretne, subjektivne in objektivne okoliščine obravnavanega primera, razmerje telesnih moči med obtožencem in oškodovancem, razpoložljive možnosti ubraniti se napada, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne terjajo zaključka o sorazmerju med napadom in obrambo, ampak zaključek o prekoračenem (priviligiranem) silobranu, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklenitev verižne kompenzacije – verižni pobot – subjektivni pogoj izpodbojnosti – (ne)običajen način izpolnitve – absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka – nasprotje v razlogih sodbe
Tožena stranka družbi C. d. o. o. ni nikoli ničesar dolgovala. Pogoj za uspešno izvedeno kompenzacijo, z udeleženci, kot je bila zatrjevana, pa je obstoj terjatve tožene stranke do družbe C. d. o. o. Navedeno napotuje na zaključek, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke z verižno kompenzacijo, na način, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogla biti poplačana. Ker pa je sodišče prve stopnje temeljilo svojo oceno o neobstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti med drugim na ugotovitvi, da se je med pravdnima strankama razvil običaj, da je tožeča stranka obveznosti poravnala na podlagi kompenzacij, medtem ko obravnavana terjatev tožene stranke do tožeče stranke z zatrjevano kompenzacijo poplačana ni mogla biti, obstaja nasprotje v razlogih sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO DRUŽB
VSL0063162
URS člen 14, 22, 23, 25. PDEU člen 267, 267/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 481, 482, 483, 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZGD-1 člen 3, 3/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje - kratkoročne terjatve - posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - gospodarski subjekti - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - predhodno odločanje - Sodišče EU - skladnost slovenskega prava z evropskim
Sodišče mora pri odločanju o predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljice. Premoženjsko stanje je tisto, ki da podatek o tem, ali je taksni zavezanec sposoben poravnavati svoje obveznosti dolgoročno. Likvidnostno stanje se nanaša na njegovo sposobnost, poravnavati svoje obveznosti kratkoročno. Pojma „finančno stanje“ ni mogoče opredeliti iz ZST-1 samega. Podatek o finančnem stanju dajeta premoženjsko in likvidnostno stanje skupaj. Povedano drugače, finančno stanje samo po sebi ni merilo, ki bi imelo kakšen samostojen pomen.
Kratkoročne terjatve so lahko pomemben indikator, da je tožeča stranka v dobrem likvidnostnem stanju, saj pomenijo, da lahko tožeča stranka v kratkem času („v kratkem roku“) pričakuje izpolnitev svojih terjatev.
Značilno za gospodarske družbe je, da se samostojno in na trgu ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. Značilno za gospodarske družbe je, da imajo prav zato bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja in prava kot fizične osebe. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih, ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.
Člena 23 in 25 Ustave sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje te pravice pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.
Sodišče EU je pristojno za razlago pogodb in za odločanje o veljavnosti in razlagi aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Ker pa je treba v tej zadevi uporabiti izključno slovensko pravo, se slovensko sodišče ne more obrniti na Sodišče EU, in mu postaviti zahteve za predhodno odločanje. To, kar bi pritožnik rad dosegel je, da bi se pritožbeno sodišče odločilo na Sodišče EU nasloviti vprašanje, ali je slovensko pravo v skladu z evropskim. Za odločanje o tem pa Sodišče EU ni pristojno.
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Iz razlogov, ki jih navaja v pritožbi, lahko pritožnica dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči, ker sodedinji s tem ne soglašata.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063157
OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 92/2, 95, 96.
prenehanje najemnega razmerja - nadaljnja uporaba prostorov - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nasprotovanje brezplačni uporabi - podnajem - nadomestilo koristi - nedobroverna posest - pravica do nadomestila za uporabo
Tožena stranka je prostore, ki jih je prej imela v najemu oziroma podnajemu, tudi po prenehanju najemnega oziroma podnajemnega razmerja še naprej uporabljala. To pove sama tudi v pritožbi, ko navaja, da je te prostore v spornem obdobju oddala naprej v „podnajem“ I. H. in ji za uporabo tudi računala „najemnino“, le da je I. H. ni plačevala (zato tudi ona ni plačevala tožeči stranki). Nedvomno je torej tožena stranka, čeprav z oddajanjem naprej, tujo stvar uporabljala v svojo korist, zato je tožeči stranki dolžna nadomestiti korist, ki jo je imela od uporabe. Tožeča stranka je namreč toženi stranki dala tudi jasno vedeti, da ne pristaja na brezplačno uporabo. Tožena stranka je s takšno brezplačno uporabo posegla v upravičenje uporabe tožeče stranke, s čimer je bila ta prikrajšana, tožena stranka pa obogatena.
Tožeči stranki gre korist, ki bi jo lahko dosegla, če njenih nepremičnin ne bi tožena stranka neupravičeno zasedala, in ne zgolj korist, ki jo tožena stranka dejansko ima. Za odločitev torej ni bistveno, da I. H. toženi stranki v obdobju na katerega se nanaša tožbeni zahtevek „najemnine“ ni plačevala.