OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
spor o pristojnosti – okrožno sodišče – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – gospodarska zbornica
Ker gospodarska zbornica ni našteta v 1. točki 1. odstavka 481. člena ZPP, tak spor, v katerem je udeležena, po subjektivnem kriteriju ni gospodarski spor.
ZNP člen 140, 141. SPZ člen 88. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – ponovno odločanje o predlogu – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – res iudicata – načelo kontradiktornosti
Zmotna je presoja sodišča, da ni mogoče (več) odločati o ponovnem predlogu predlagatelja za določitev nujne poti po spornih nepremičninah. Drži, da o identični stvari ni mogoče ponovno sojenje. Po ustaljenih stališčih sodne prakse sta dva spora identična, kadar je podana subjektivna in objektivna istovetnost. Istovetnost dveh zahtevkov se presoja po njuni podlagi. Podana je, če je pravno razmerje, o katerem je že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka. Če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe (sklepa) se torej presoja z razlago celotne odločbe – izreka, dejanskega stanja in razlogov odločbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi tožnici (članici kabinskega osebja) očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da na določeni relaciji ni izvajala prodaje določenih komercialnih artiklov (6 zavojev cigaret) potnikom na letalu, temveč je odplombirala voziček z artikli in beležila prodajo potnikom, čeprav je te cigarete vzela sama ter tega blaga ob carinski kontroli ni predložila carinskemu organu. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
preizkusno obdobje – postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti
Sodišče mora preizkusno dobo določiti ob upoštevanju starosti dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – plačilo upravniških storitev – fizična oseba kot tožena stranka – civilnopravno razmerje
Kot tožena stranka v zadevi je navedena fizična oseba, spor pa se nanaša na plačilo upravniških stroškov.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073558
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pritožbeno sodišče je predhodno ugotovilo, da je tožeča stranka izvajalca F. d. o. o. izbrala brez ustreznega natečajnega postopka, kar ustreza kršitvi, opredeljeni pod številko 22 Smernic. Posledično toženi stranki ni bilo potrebno zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev, saj po prepričanju pritožbenega sodišča obstoj katere izmed kršitev, ki so v tabeli v prilogi Smernic posebej opredeljene, že same po sebi implicirajo možnost škodljivega vpliva na proračunska sredstva. Za utemeljenost ugovora proti plačilu vtoževanega zneska je tako zadoščalo že zatrjevanje tožene stranke, da je finančno korekcijo izvedla na podlagi ugotovljene nepravilnosti opredeljene pod št. 22 Smernic. Še dodatno, ker tožeča stranka višini izvedene finančne korekcije niti ni substancirano ugovarjala (tožeča stranka npr. ni zatrjevala, da ugotovljeni dejanski stan ne ustreza kršitvi kot jo predvideva št. 22 Smernic oziroma, da odstotek finančne korekcije ni bil ustrezen).
Po 4. odstavku 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa za disciplinske kršitve zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa. Sklep o ugotovljeni disciplinski kršitvi tožnika z dne 24. 3. 2010 je postal dokončen 18. 5. 2010, ta rok pa se je iztekel 18. 7. 2010. Ker je bil tožniku znesek, ki predstavlja denarno kazen, odtegnjen šele 5. 8. 2010, kar je po izteku dvomesečnega roka, je tožbeni zahtevek za vrnitev odtegnjenega zneska utemeljen.
Delodajalec denarne kazni delavcu ne sme odtegniti od plače brez njegovega soglasja. Dokončen sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov, do plačila zneska denarne kazni pa lahko delodajalec pride le v izvršilnem postopku, skladno z določbami ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODVETNIŠTVO
VSL0082538
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 174, 174/1. 179. ZVCP-1 člen 25, 25/2, 25/3, 27, 27/1. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100, 3210.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – imetnik vozila – obojestranska krivda – odgovornost vsakega imetnika vozila – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vožnja z vozilom po cesti – premiki z vozilom – stopnja krivde – odgovornost po enakih delih – odmera odškodnine – odškodnina za premoženjsko škodo – stroški v zvezi z zdravljenjem – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – nagrada za posel – nagrada za postopek
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik (motornega vozila) za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Udeleženca prometne nesreče sta kršila prometne predpise, ki so v vzročni zvezi z nastankom prometne nesreče, zato je krivda za prometno nesrečo obojestranska. Tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku je 30 %.
odmena – odbitek davščin – najemnina – prostori za dejavnost kinodvoran
Tržna cena je bila določena na podlagi višine najemnin primerljivih nepremičnin, izvedenec pa je upošteval vse parametre, ki določajo oziroma soprispevajo k oblikovanju cene najema na trgu, prav tako pa tudi korekcijo oglaševane cene.
Tožena stranka ni predstavila argumentov, ki bi nakazovali na objektivno nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, tako da sodišče prve stopnje ob upoštevanju okoliščin, ki govore v prid tožniku (tožnik si želi zaposlitve nazaj k toženi stranki, bil je dolgoletni delavec tožene stranke, svoje delo je opravljal vestno), predlogu tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi utemeljeno ni sledilo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki še vedno mogoče.
postopek v zakonskih sporih - tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje postopka z dediči - predlog za nadaljevanje postopka - rok
Kadar v razvezni pravdi umre tožnik, mora dedič nadaljevanje postopka predlagati v šestih mesecih, in to z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – poškodbe glave in možganov – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – akontacija odškodnine
Tožnik je v pritožbi utrpel obtolčenino možganov na desnem senčnem predelu, krvavitev pod mehko možgansko ovojnico na desni strani, zlom lobanje v desnem senčno temenskem predelu, odrgnine in udarnine prsnega koša po levi strani levega komolca, udarnina glave v desnem temenskem predelu, udarnina nosu, zlom prvega ledvenega vretenca. Primerna odškodnina za prestalo škodo je 40 povprečnih plač.
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj (tožba in zamudna sodba) opravljeni pravilno. Sodišče prve stopnje se do dokaznih predlogov ni opredelilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082586
ZZZDR člen 106. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 11, 16.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nujni postopek - odločitev o pravici do skrbi za otroka - sočasen postopek o določitvi stikov - določitev osebnih stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - zadržanje otroka na dopustu brez soglasja drugega starša - mednarodni protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - ustroj življenja staršev - način življenja pravdnih strank - kvalitetno izvajanje stikov - varstvo koristi otroka
Odločanje po Haaški konvenciji ni meritorno odločanje o vprašanju vzgoje in varstva otrok, niti tega odločanja ne prejudicira. Gre za nekakšen začasen ukrep, katerega cilj je, da se odpravijo posledice protipravnega ravnanja in da se otroka čim prej vrne v državo njegovega običajnega prebivališča. Tam pa naj se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Odločanje o zadevah starševske odgovornosti glede ugrabljenega otroka ima tako prednost pred izdajo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče o zahtevi za vrnitev ugrabljenega otroka še ni odločalo, prav tako ni izdalo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. Z začasnimi odredbami, s katerimi je skušalo urediti stike med mld. otrokom in materjo, ni meritorno odločilo o pravici do skrbi za otroka. Sodišče je z začasnimi odredbami skušalo urediti stike med otrokom in materjo, ki jih je potrebno zagotoviti tudi skladno s 1. členom Haaške konvencije.
ZPP člen 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
odgovor na tožbo poslan nepristojnemu sodišču – očitna pomota odvetnika – neprava (zavrnilna) zamudna sodba – sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – nasprotje dokazov – kontumacijski postopek – razpis naroka – kontradiktorni postopek
Ni šlo za očitno (pisno) pomoto pri vlaganju vloge, saj ta ni bila zgolj poslana na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ampak je bila nanj tudi naslovljena.
V primeru, ko sodišče ugotovi nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi, ne sme izdati zavrnilne zamudne sodbe, ampak mora izvesti kontradiktorni postopek.
Tožeča stranka je dne 21. 4. 2015 po odvetniku vložila revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1565/2014 z dne 12. 3. 2015 in ji priložila pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 15. 4. 2015. To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožeči stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Tožeča stranka v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da pooblastilo izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu izpolnjen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ugovor tretjega - dopustnost izvršbe na predmetu - predmet izven pravnega prometa - uradni preizkus sklepa o izvršbi
Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - možnost odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodišče prve stopnje bi smelo, četudi bi obstajal predlog tožene stranke, da naj se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja, samo odločiti, če bo takšnemu predlogu sledilo, saj predlog strank ne zavezuje sodišča, da mu sledi in prekine postopek. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožene stranke po nasprotni tožbi, da lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe, ne more pa zahtevati (in sodno izsiliti) njene spremembe. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžna storiti.