OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083692
OZ člen 20, 33, 64, 65, 131, 190.
dogovor o ari – pravna presoja – pravni pojem – predpogodba – pogodba – ara – predujem – bistvene sestavine – značilnosti predpogodbe – veljavnost – neupravičena pridobitev – pobotni ugovor – odškodninska terjatev – nepošteno pogajanje – odstop od pogajanj – upravičen razlog – objektivno upravičen razlog – smrt v hiši – lastnosti stvari
Ker ima dogovor o ari akcesorni značaj, je veljavno sklenjen le, če je veljavno sklenjena pogodba (ali predpogodba), za utrditev katere je bila ara dana,
Ob odsotnosti sklenitve (pred)pogodbe omenjeni znesek, ki je bil plačan kot ara, dejansko predstavlja predujem za nakup nepremičnine, do katerega pa kasneje ni prišlo in ima tako značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj (tožba in zamudna sodba) opravljeni pravilno. Sodišče prve stopnje se do dokaznih predlogov ni opredelilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZNP člen 140, 141. SPZ člen 88. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – ponovno odločanje o predlogu – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – res iudicata – načelo kontradiktornosti
Zmotna je presoja sodišča, da ni mogoče (več) odločati o ponovnem predlogu predlagatelja za določitev nujne poti po spornih nepremičninah. Drži, da o identični stvari ni mogoče ponovno sojenje. Po ustaljenih stališčih sodne prakse sta dva spora identična, kadar je podana subjektivna in objektivna istovetnost. Istovetnost dveh zahtevkov se presoja po njuni podlagi. Podana je, če je pravno razmerje, o katerem je že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka. Če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe (sklepa) se torej presoja z razlago celotne odločbe – izreka, dejanskega stanja in razlogov odločbe.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ravnanje tožnika (neprimerno dotikanje, božanje po ramenih, prijemanja za zgornje strani dlani ter prijemanje za spodnji del hrbta dijakinj) ne ustreza znakom kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz drugega odstavka 174. člena KZ-1. Navedeno dejanje po drugem odstavku 174. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, za kar se kaznuje z zaporom od 1 do 8 let. Ravnanja tožnika ne dosegajo stopnje vseh znakov kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti iz 174. člena KZ-1, saj ni šlo za spolno občevanje ali druga neposredna spolna ravnanja, s katerega bi bila spolna sfera učenk direktno prizadeta.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo kršitev tožnika le z vidika 1. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 1. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja), temveč tudi po 2. alieni prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja). Tožena stranka je ta odpovedni razlog navedla v obrazložitvi izredne odpovedi ter ga utemeljila, zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati tudi, če ravnanje tožnika pomeni tudi odpovedni razlog po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, ki se nanašajo na kršitev po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073569
ZIZ člen 102, 137, 270, 270/1, 271, 272, 272/2, 272/2-1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjeten obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti – odškodninska odgovornost članov uprave – skrbnost in odgovornost – skrbnost dobrega bančnega strokovnjaka – odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja – vestnost in poštenost – predpostavke odškodninske odgovornosti – krivdna odgovornost – obrnjeno dokazno breme – pravila podjetniške presoje – subjektivna nevarnost – razpolaganje s premoženjem – omejitve izvršbe
Odgovornost organov vodenja ali nadzora je krivdna z obrnjenim dokaznim bremenom glede dokazovanja poštenosti in vestnosti pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, kar pomeni, da velja tudi na področju protipravnosti. Dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze je tako na tožeči stranki, tožena stranka pa mora dokazati pošteno in vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti.
Za izkazano subjektivno nevarnost ni pomemben namen, s katerim naj bi toženci neodplačno razpolagali z nepremičninami v korist sorodnikov.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti – športno društvo – javni zavod – javni interes v športu – pridobitev lastninske pravice
Športna društva imajo po 21. členu ZSpo načeloma prednost pri uporabi javnih športnih objektov pred drugimi izvajalci. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji, katera od pravdnih strank ima močnejši pravni naslov za posest spornih nepremičnin, upoštevati, da tožnica po lastnih trditvah izvršuje posest že od leta 1951 dalje in da ves ta čas sporne nepremičnine uporablja za izvajanje organizirane športne dejavnosti, medtem ko je toženec sporne športne objekte pridobil v upravljanje šele na podlagi sklepa o ustanovitvi javnega zavoda v letu 2007.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073555
ZJN, člen 2, 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3, ZPP, člen 7, 7/1, 212, OZ, člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih opravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka.
Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja (v konkretnem primeru zlasti načela transparentnosti in načela enakega obravnavanja ponudnikov), obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina pa jasno pove, da sprememba pogodbenih strank, pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebno po izvedbi novega (pravilnega) postopka javnega naročila.
Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.V tem smislu je preprečevanje samovolje in nasilja kot razlog posestnega varstva v svojem končnem bistvu tudi varovanje ekonomskih interesov. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati (tudi) z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov (toženke) v obstoječe posestno stanje.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073557
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pojem izključnih pravic je potrebno razlagati restriktivno, vsled česar mednje, po oceni pritožbenega sodišča, ni mogoče umestiti (eventualnih) pogodb civilnega prava, ki jih med seboj sklepajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in gospodarski subjekti (kršitev zavez iz takšne pogodbe daje gospodarskemu subjektu zgolj pravice na obligacijskem področju, npr. v smislu odškodninske odgovornosti organa samoupravne lokalne skupnosti), temveč so izključne pravice predvsem pravice intelektualne lastnine, kot so avtorska in njej sorodne pravice, ali pravice industrijske lastnine, kot so patenti ali blagovne znamke, česa takega pa tožeča stranka ni zatrjevala.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa – nedopustnost ravnanja organov pregona – standard skrbnega, vestnega in prizadevnega preiskovalca – predvidljivost škode – pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic – analogna uporaba pravil o oblikah nepremoženjske škode – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker so organi pregona ravnali v nasprotju z zahtevami, ki se pričakujejo od skrbnega, vestnega in prizadevnega preiskovalca, je podana predpostavka nedopustnosti toženkinega ravnanja v smislu 26. člena Ustave.
Ker tožnik zaradi neučinkovito in neskrbno vodene preiskave ni imel razumne možnosti vložiti civilne tožbe, je podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in škodo za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, utrpelo zaradi posledic neraziskanega napada.
ZPPCP-1 člen 1, 90. CMR člen 17, 34. OZ člen 357, 357/6.
prevozna pogodba v cestnem prometu - subsidiarna uporaba ZPPCP-1 - zaporedni prevoz - odškodninska odgovornost prevoznikov - zastaranje terjatve
Vsak od prevoznikov postane upravičenec in zavezanec za svoje etape prevoza, toda poleg njega je odgovoren tudi prvi prevoznik, njuna zaveza proti upravičencem do prevoza je solidarna, odškodninsko so odgovorni vsi prevozniki, razen tistih izmed njih, ki dokažejo, da škoda na njihov etapi ni nastala.
Tožnik je z vlogo podal delni umik zahtevka za plačilo 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izdalo poseben sklep, s katerim je odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar 2014, ustavi. Navedeni sklep je sodišče vročilo tožniku in toženi stranki, ki zoper sklep nista vložila pritožbe, zato je ta postal pravnomočen. V nadaljevanju pa je sodišče izdalo zamudno sodbo, kjer ni upoštevalo delnega umika tožbe in svojega pravnomočnega sklepa ter je odločilo, da se postopek za plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar ustavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in razveljavilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 500,00 EUR bruto.
Listine, ki jih je toženka priložila pritožbi, bi lahko predložila že v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Novih trditev in novih dokazov v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, ker toženka ni navedla, zakaj trditev ni podala in dokazov predložila do zaključka glavne obravnave.
Sodišče prve stopnje je obseg priposestvovane služnosti ugotovilo v krajših dolžini in širini, kot je to s tožbenim zahtevkom terjal tožnik. Točke, ki jih je določil izvedenec, je uporabilo zgolj kot pomagalo za razmejitev med delom poti, za katerega je tožnik služnost dokazal, in tistim delom te poti, kjer priposestvovanja služnosti ni dokazal, jo je pa zatrjeval. S takim ravnanjem ni dosodilo nič več, kot je tožnik zahteval, niti nekaj drugega, temveč je prisodilo manj in ostalo znotraj tožbenega zahtevka, ki ga je začrtal tožnik.
ZIZ člen 15, 64, 64/2, 64/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovanje denarne terjatve - ugovor tretjega - konec postopka zavarovanja - zaznamba spora - zastavna pravica na nepremičnini - vknjižba zastavne pravice - dopusten ugovor - stroški ugovornega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški odgovora na ugovor tretjega - prepozen ugovor tretjega
Ugovor tretjega je mogoče vložiti le do konca postopka zavarovanja, ta postopek pa je bil (uspešno) končan takrat, ko je vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi postala pravnomočna.
regresna pravda med solidarnima dolžnikoma – solidarna odgovornost za škodo – porazdelitev bremena med solidarnimi dolžniki – strokovnjak za varovanje – res iudicata
V regresni pravdi med solidarnima dolžnikoma ni mogoče presojati s sodbo ugotovljene solidarne odgovornosti pravdnih strank brez ustreznega upoštevanja razlogov za ugotovljeno soodgovornost toženca, saj se v navedenem postopku tožencu svoje odgovornosti ni uspelo ekskulpirati, oz. povedano drugače: v konkretni pravdi ni več mogoče ponovno razpravljati o dejanski in pravni podlagi sprejete pravnomočne odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082571
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost - poskus uboja - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - poškodovanje z baseballsko palico in ključem za vijačenje koles - pretep - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - kriteriji za odmero - huda telesna poškodba - obseg škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaradi posledic poškodbe glave in možganov je glede na vse okoliščine primera in ob primerljivih primerih za hudo obliko škode v okviru obravnavane monografije pravična odškodnina med 20 in 40 povprečnimi plačami.
objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – delovni stroj – nevarna stvar – odpeta varovala mehanskega priklopa bagerske roke na stroju
Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.
prometna nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba kolena in kolka – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – kilometrina – stroški prevoza
Priznana urna postavka za tujo nego in pomoč v višini 5,00 EUR je primerna in sledi povprečju.
Sodišče stroškov kilometrine tožnici ni priznalo. Uveljavljani stroški prevozov niso pravno priznana škoda.