regresna pravda med solidarnima dolžnikoma – solidarna odgovornost za škodo – porazdelitev bremena med solidarnimi dolžniki – strokovnjak za varovanje – res iudicata
V regresni pravdi med solidarnima dolžnikoma ni mogoče presojati s sodbo ugotovljene solidarne odgovornosti pravdnih strank brez ustreznega upoštevanja razlogov za ugotovljeno soodgovornost toženca, saj se v navedenem postopku tožencu svoje odgovornosti ni uspelo ekskulpirati, oz. povedano drugače: v konkretni pravdi ni več mogoče ponovno razpravljati o dejanski in pravni podlagi sprejete pravnomočne odločitve.
ZNP člen 140, 141. SPZ člen 88. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – ponovno odločanje o predlogu – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – res iudicata – načelo kontradiktornosti
Zmotna je presoja sodišča, da ni mogoče (več) odločati o ponovnem predlogu predlagatelja za določitev nujne poti po spornih nepremičninah. Drži, da o identični stvari ni mogoče ponovno sojenje. Po ustaljenih stališčih sodne prakse sta dva spora identična, kadar je podana subjektivna in objektivna istovetnost. Istovetnost dveh zahtevkov se presoja po njuni podlagi. Podana je, če je pravno razmerje, o katerem je že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka. Če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe (sklepa) se torej presoja z razlago celotne odločbe – izreka, dejanskega stanja in razlogov odločbe.
objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – delovni stroj – nevarna stvar – odpeta varovala mehanskega priklopa bagerske roke na stroju
Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.
prometna nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba kolena in kolka – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – kilometrina – stroški prevoza
Priznana urna postavka za tujo nego in pomoč v višini 5,00 EUR je primerna in sledi povprečju.
Sodišče stroškov kilometrine tožnici ni priznalo. Uveljavljani stroški prevozov niso pravno priznana škoda.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073553
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih točka 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja, obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina jasno pove, da sprememba pogodbenih strank pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebo po izvedbi novega pravilnega postopka javnega naročila.
V konkretni zadevi je šlo za spor o obstoju delovnega razmerja, za takšne spore pa tretji odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Okoliščina, da je tožnik vložil tožbo, ki jo je kasneje umaknil, ne pomeni zlorabe procesnih pravic, zaradi katere v tem sporu ne bi veljala določba petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
OZ člen 288, 299, 299/1, 299/2. ZDen člen 72. ZPP člen 157, 319, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – poziv upnika na plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov
Zamuda toženca ni nastopila za celoten zahtevek istočasno. Ne glede na to pa bo mogoče tožniku prisoditi zakonske zamudne obresti za celoten zahtevek šele od nastanka zamude s plačilom drugega dela zahtevka (prejem dopisa z dne 29. 1. 2009), saj ni mogoče ugotoviti, kolikšen del zahtevka se nanaša na nepremičnine v k. o. X in koliko na tiste v k. o. Y. To iz zahtevka ne izhaja. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz navedb, saj tožnik o tem ne govori.
OZ člen 180. ZP-1-UPB3 člen 113a, 113a/1, 113a/2, 113b, 113c, 113c/1, 113c/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - smrt bližnjega - AO plus zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila
Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče pooblaščena uradna oseba začneta učinkovati takoj in veljata do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja medtem, ko začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek (tretji odstavek 113.c člena ZP-1).
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0053479
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZIZ člen 17.
družbenik izbrisane družbe – odgovornost družbenika za obveznost izbrisane družbe – aktivni družbenik – pravočasnost predloga – prekluzivni rok – primernost izvršilnega naslova
Drži sicer materialno pravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik aktivni družbenik izbrisane prvotne družbe v smislu 442. člena ZFPPIPP, vendar pa se ni opredelilo do obstoja izvršilnega naslova nasproti dolžniku kot aktivnemu družbeniku v zvezi s pravočasnostjo uveljavljanja predloga za zavarovanje. Rok iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP je prekluzivni rok materialnega prava in posledica izteka tega roka je prenehanje same pravice.
Tožnik je upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila, ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 538,40 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 400. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - status upokojenke - delovno razmerje
Upokojitev tožnice predstavlja novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi, če bi bilo to dejstvo znano v prejšnjem postopku, vplivalo na odločitev (o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki s priznanjem pravic iz delovnega razmerja). Tožena stranka pa tega dejstva oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Delavec ima lahko sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas le pri enem delodajalcu, zato tožnica ne more biti hkrati v delovnem razmerju ter imeti status upokojenke. Tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja za čas od 13. 9. 2011 dalje, kot je bilo to priznano s pravnomočno sodbo, saj je bilo z dokončno odločbo ZPIZ Slovenije odločeno, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima pravico do invalidske pokojnine od 13. 9. 2011 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja od 13. 9. 2011 do 27. 11. 2012, saj je bila tožnica v tem času upokojena in je zato posledično utemeljeno zavrnilo denarne zneske, izhajajoče iz delovnega razmerja za to obdobje. Ker se je tožnica upokojila pred datumom, ko je sodišče prve stopnje razvezalo pogodbo o zaposlitvi, je sodišče tudi pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo denarne odškodnine, ki jo je tožnica uveljavljala na podlagi 118. člena ZDR.
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODVETNIŠTVO
VSL0082538
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 174, 174/1. 179. ZVCP-1 člen 25, 25/2, 25/3, 27, 27/1. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100, 3210.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – imetnik vozila – obojestranska krivda – odgovornost vsakega imetnika vozila – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vožnja z vozilom po cesti – premiki z vozilom – stopnja krivde – odgovornost po enakih delih – odmera odškodnine – odškodnina za premoženjsko škodo – stroški v zvezi z zdravljenjem – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – nagrada za posel – nagrada za postopek
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik (motornega vozila) za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Udeleženca prometne nesreče sta kršila prometne predpise, ki so v vzročni zvezi z nastankom prometne nesreče, zato je krivda za prometno nesrečo obojestranska. Tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku je 30 %.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodišče prve stopnje bi smelo, četudi bi obstajal predlog tožene stranke, da naj se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja, samo odločiti, če bo takšnemu predlogu sledilo, saj predlog strank ne zavezuje sodišča, da mu sledi in prekine postopek. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožene stranke po nasprotni tožbi, da lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe, ne more pa zahtevati (in sodno izsiliti) njene spremembe. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžna storiti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081046
ZASP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 170, 170/1, 170/2, 170/2-2.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek težko nadomestljive škode – zavarovanje nedenarnih zahtevkov – kršitev avtorske pravice – soavtorji
Že pojmovno soavtor, ki je upravičen do uporabe avtorskega dela, ne more kršiti soavtorske pravice. Tudi sklenitev ustreznega dogovora med strankama glede delitve honorarja je lahko le predmet urejanja njunih pogodbenih razmerij in ne kršitev soavtorske pravice.
Tožeča stranka bi morala, da bi bili izkazani pogoji glede nevarnosti oziroma, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, uveljaviti kršitev avtorske pravice kot nedenarno terjatev in ne (denarni) zahtevek na plačilo odškodnine.
preizkusno obdobje – postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti
Sodišče mora preizkusno dobo določiti ob upoštevanju starosti dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – renta – dokazni standard mejne verjetnosti – normalen tek stvari – popolna odškodnina – preostala delovna zmožnost
Toženka ni izkazala, da bi tožnik glede na preostalo delovno zmožnost dejansko imel možnost dobiti delo. Ugotovljeno je bilo, da tožnik za druga dela ni usposobljen in da je iskal drugo delo (tudi začel je z delom pri več delodajalcih, a zaradi posledic poškodbe dela ni ohranil), a ga ni našel.