procesna legitimacija – prenos terjatve v predhodnem stečajnem postopku– zavrženje predloga upnika za začetek stečajnega postopka – neizkazan obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – odtujitev pravice, o kateri teče pravda – predmet odločanja v predhodnem stečajnem postopku
Upnik kot predlagatelj postopka mora izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je tekom predhodnega postopka prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Dokazno breme glede obstoja pooblastilnega razmerja je bilo na tožniku, toda slednji tega ni uspel dokazati. Ekskulpacijske razloge mora zatrjevati in dokazovati tožena stranka (velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz mandatarjeve sfere), vendar je to šele drugi korak presoje, ki pride na vrsto po tem, ko obstoj mandatnega razmerja ni (več) sporen.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - medicinski poseg - zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov - ravnanje v skladu z medicinsko stroko - pojasnilna dolžnost zdravnika - pacientovo soglasje - informirano soglasje - redno tveganje - pogost zaplet - specifičnost tveganja
Pojasnilna dolžnost ni odvisna samo od pogostosti zapleta pri posegu, temveč tudi od nujnosti posega, teža posledic in specifičnosti tveganja. Omenjeno tveganje mora biti tako, da lahko vpliva na privolitev v poseg.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070931
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZOdvT tarifna številka 3100.
zavarovanje upnikove terjatve - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - ugasnitev obveznosti poroka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - odmera stroškov postopka - vštetje nagrade za postopek izvršbe
Čeprav toženec v skladu s 3. odstavkom 1019. člena OZ odgovarja za izpolnitev solidarno z glavnim dolžnikom, nista v pravni skupnosti, saj njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik namreč odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre torej za isto terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070927
URS člen 22, 23. OZ člen 9. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 285, 337, 337/1.
posojilna pogodba - nesklepčnost tožbe - nezadostnost trditev glede višine terjatve - razpravno načelo - izjemi - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - materialno procesno vodstvo - pojasnjevalna dolžnost sodišča - pravica strank do enakega obravnavanja pred nepristranskim sodiščem - načelo pacta sunt servanda
Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev glede višine vtoževane terjatve, je sodišče prve stopnje pravilo zavrnilo vse dokazne predloge, ki so se nanašali na dokazovanje višine.
Šele, če bi tožeča stranka utemeljila višino zneska, bi bila (ne)zavrnitev računov pomembno dejstvo pri presoji, ali se tožena stranka upravičeno upira plačilu konkretno določenega in obrazloženega zneska. Dejstvo, da se je tožena stranka zavedala dolga, še ne pomeni, da je tudi priznala vtoževano višino.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 23, 23/3, 25. ZNP člen 35, 35/2.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi – stroški postopka
V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.
Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
poprava tožbe – poprava naslova tožene stranke v tožbi – pozivni sklep – združitev pravd
S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
Dolžnik bi lahko izpodbil učinke domneve insolventnosti na dva načina. Lahko bi izpodbijal domnevno bazo, to je dejanske predpostavke, na katerih zakon utemeljuje učinek domneve. V kolikor pa dolžnik ne bi uspel izpodbiti domnevne baze, pa bi moral ponuditi trditve in dokaze, s katerimi bi dokazal svojo solventnost.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnikov, da je s stopnjo verjetnosti izkazana le terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali pripoznavo dolžnika. S stopnjo verjetnosti je izkazana terjatev, ki izhaja iz sodbe okrožnega sodišča, s katero je bilo ugodeno zahtevku upnika.
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
predhodna odredba - vročitev sklepa o zavarovanju organizaciji za plačilni promet in zemljiški knjigi - vročanje takoj po izdaji
Upnikovo upravičenje do posega v premoženje dolžnika nastane že z izdajo nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Posledica izdanega sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo je, da upnik pridobi pogojno zastavno pravico. Da lahko pridobi takšno pravico, mora sodišče sklep poslati organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji. Blokada oziroma nemožnost razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi pa je nujna zakonska posledica izdane predhodne odredbe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
URS člen 22. ZPP člen 5, 17, 17/2, 17/3, 52, 52/2.
krajevna pristojnost – izbirna krajevna pristojnost – odškodninski spor – ugovor nepristojnosti – ustalitev krajevne pristojnosti – kršitev pravice do izjavljanja
Huda telesna poškodba ne more pomeniti vzroka, temveč le posledico škodnega dejanja, in vsaka huda telesna poškodba ima vzrok v nekem samostojnem škodnem dogodku, ki predhodno že obstaja. Stališče sodišča, da določba 52. člena ZPP v konkretnem primeru ni uporabljiva, ker je škoda nastala zaradi neustreznega ravnanja zdravstvenega osebja in ne zaradi hude telesne poškodbe, je zmotno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
uporabnina – izključitev solastnika iz posesti – upravičenja solastnika – lastninska pravica – pravni položaj nedobrovernega posestnika – korist – višina uporabnine
Utemeljenost tožničinega zahtevka ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. S tem, ko je prevzel hišo s pripadajočim zemljiščem in gospodarskimi objekti v svojo oblast in tožnico proti njeni volji izključil iz posesti, je nase prevzel tudi tveganje, ali mu bo hiša z gospodarskimi poslopji prinašala dohodek.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/1, 137/2, 137/7. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 60, 61. ZZZVZZ člen 31. Zdoh-2 člen 2.
nadomestilo plače - razlika v nadomestilu - čas čakanja na delo - napitnina - davki in prispevki
Napitnina predstavlja delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove za nadomestilo (za čas čakanja na delo) po 137. členu ZDR.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavezalo toženo stranko k izplačilu po višini opredeljenih neto zneskov nadomestila plače, po odvodu prispevkov in akontacije dohodnine od bruto zneskov. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska nadomestila plače, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Enako velja tudi za obračun in plačilo davkov in prispevkov. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so ti prispevki uvedeni, določajo ZSDP-1, ZZVZZ in ZPIZ-2. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka od bruto zneskov, ki so bili tožnikom dosojeni, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0083747
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem uporabe vozila - običajna funkcija vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - vmesna sodba
Odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila pri vstopu in izstopu je dejanje, ki je povezano z uporabo motornega vozila.
najem sobe – izpraznitev samske sobe – tožba na izpraznitev prostorov – tožba na sklenitev najemne pogodbe – teorija realizacije
Zgolj na osnovi dolgoletne uporabe ležišča oz. sobe ni mogoče sklepati na obstoj podlage (pravnega naslova) za uporabo samske sobe. Tudi dejstvo, da toženec za uporabo sobe plačuje, ni podlaga za vzpostavitev pogodbenega (najemnega) razmerja.
ZFPPIPP člen 380, 443, 444, 444a. ZGD-1 člen 418, 522.
uveljavljanje terjatev družbe po njenem prenehanju – pravna subjektiviteta – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – univerzalno pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe – premoženje izbrisane družbe – redna likvidacija
Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.