prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodišče prve stopnje bi smelo, četudi bi obstajal predlog tožene stranke, da naj se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja, samo odločiti, če bo takšnemu predlogu sledilo, saj predlog strank ne zavezuje sodišča, da mu sledi in prekine postopek. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožene stranke po nasprotni tožbi, da lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe, ne more pa zahtevati (in sodno izsiliti) njene spremembe. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžna storiti.
V konkretni zadevi je šlo za spor o obstoju delovnega razmerja, za takšne spore pa tretji odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Okoliščina, da je tožnik vložil tožbo, ki jo je kasneje umaknil, ne pomeni zlorabe procesnih pravic, zaradi katere v tem sporu ne bi veljala določba petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
Sodišče mora istočasno obravnavati in oceniti predlog prevzemnika kmetije, naj se upoštevajo stroški, nastali v zvezi s skrbjo zapustnice, pri izplačilu nujnih deležev, in rok za plačilo dednih deležev v roku treh let, kot predlog, da bi v primeru plačila dednih deležev, ki ne bi bili znižani za stroške, le-te bil sposoben plačati v zakonskem roku.
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - predčasna razrešitev - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Tožena stranka je tožnika razrešila s statusno mandatne funkcije delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kot razlog za predčasno razrešitev z mandatne funkcije je navedeno porušenje zaupanja med tožnikom in direktorjem tožene stranke. Glede na to, da je direktor tožene stranke skladno s Statutom tožene stranke pristojen za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili, ki predstavljajo njegove najožje sodelavce, porušenje zaupanja med direktorjem tožene stranke in tožnikom ne more biti predmet sodne presoje. Pri izgubi zaupanja gre za subjektivni odnos, zato tudi ni pravno odločilno, zaradi katerih razlogov je prišlo do porušenega zaupanja.
Ker v primeru predčasne razrešitve razrešenemu delavcu pripadajo pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tretji odstavek 74. člena ZDR-1), je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V primeru predčasne razrešitve po določilih tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 razrešenemu delavcu namreč pripadajo le pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar pomeni, da se ne ugotavlja obstoj poslovnega razloga, temveč delavcu pripadajo le pravice, ki sicer gredo delavcem ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – delovni stroj – nevarna stvar – odpeta varovala mehanskega priklopa bagerske roke na stroju
Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.
prometna nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba kolena in kolka – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – kilometrina – stroški prevoza
Priznana urna postavka za tujo nego in pomoč v višini 5,00 EUR je primerna in sledi povprečju.
Sodišče stroškov kilometrine tožnici ni priznalo. Uveljavljani stroški prevozov niso pravno priznana škoda.
sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik iz naslova starševskega nadomestila prejema znesek 466,29 EUR neto mesečno, ne dosega cenzusa (538,49 EUR), zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – čas odloga izvršbe – ustavitev izvršbe – dovoljenost predloga za odlog
Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.
Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.
Zakon v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki uveljavlja prosti preudarek (413. člen ZPP). Pri uporabi tega pa se kot izhodiščno načelo ne izkazuje načelo uspeha, ampak načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0083713
ZDKG člen 14, 14/1. ZD člen 163. ZDen člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje zaščitenih kmetij - kasneje najdeno premoženje - nujni delež - vračunanje daril v nujni delež - denarna vrednost nujnega deleža - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada (SOS) - terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka - terjatev zapuščine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obravnavanje spornih terjatev ne sodi v zapuščinski postopek.
V skladu z določbo 14. člena ZDKG se v nujni delež všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Ne vračuna pa se premoženje, ki so ga dediči podedovali ali ga podedujejo po splošnih predpisih o dedovanju. Za to premoženje namreč dedni režim ZDKG ne velja, ampak se deduje po splošnih pravilih ZD. Gre torej za dva različna režima dedovanja.
dedovanje zaščitene kmetije - pozneje najdeno premoženje - nujni delež - vračunanje daril v nujni delež - denarna vrednost nujnega deleža - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - obveznice SOS2E - terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka - terjatev zapuščine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073558
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pritožbeno sodišče je predhodno ugotovilo, da je tožeča stranka izvajalca F. d. o. o. izbrala brez ustreznega natečajnega postopka, kar ustreza kršitvi, opredeljeni pod številko 22 Smernic. Posledično toženi stranki ni bilo potrebno zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev, saj po prepričanju pritožbenega sodišča obstoj katere izmed kršitev, ki so v tabeli v prilogi Smernic posebej opredeljene, že same po sebi implicirajo možnost škodljivega vpliva na proračunska sredstva. Za utemeljenost ugovora proti plačilu vtoževanega zneska je tako zadoščalo že zatrjevanje tožene stranke, da je finančno korekcijo izvedla na podlagi ugotovljene nepravilnosti opredeljene pod št. 22 Smernic. Še dodatno, ker tožeča stranka višini izvedene finančne korekcije niti ni substancirano ugovarjala (tožeča stranka npr. ni zatrjevala, da ugotovljeni dejanski stan ne ustreza kršitvi kot jo predvideva št. 22 Smernic oziroma, da odstotek finančne korekcije ni bil ustrezen).
Po 4. odstavku 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa za disciplinske kršitve zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa. Sklep o ugotovljeni disciplinski kršitvi tožnika z dne 24. 3. 2010 je postal dokončen 18. 5. 2010, ta rok pa se je iztekel 18. 7. 2010. Ker je bil tožniku znesek, ki predstavlja denarno kazen, odtegnjen šele 5. 8. 2010, kar je po izteku dvomesečnega roka, je tožbeni zahtevek za vrnitev odtegnjenega zneska utemeljen.
Delodajalec denarne kazni delavcu ne sme odtegniti od plače brez njegovega soglasja. Dokončen sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov, do plačila zneska denarne kazni pa lahko delodajalec pride le v izvršilnem postopku, skladno z določbami ZIZ.
Na podlagi ugotovitev, da se je pri sklenitvi obeh kupoprodajnih pogodb za poslovni prostor vseskozi zasledoval cilj, da lastništvo na njem preide na N. N., pravna prednica tožeče stranke pa ostane brez plačila kupnine, in da je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe tožena stranka sodelovala le kot navidezni kupec, za kar so vedeli vsi udeleženci, volja pravne prednice tožeče stranke pa je bila sklenitev pogodbe z N. N. in ne s toženo stranko, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izjava pogodbene volje pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe le navidezna in zato kupoprodajna pogodba med pravno prednico tožeče stranke in toženo stranko nima pravnega učinka.
odlog izvršbe na predlog upnika – podaljšanje odloga – nov predlog za odlog – razlaga zakonske določbe
Upnik sme odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe.
ZJU člen 26, 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - preverjanje možnosti zaposlitve
Če javnega uslužbenca ni mogoče premestiti na drugo delovno mesto v organu, v skladu z 2., 3. in 4. odstavkom 158. člena ZJU, se ga uvrsti na interni trg dela in če v enem mesecu javnega uslužbenca ni možno, v skladu s pogoji iz 2. odstavka tega člena, premestiti na ustrezno delovno mesto, se mu odpove pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je preverila možnost premestitve tožnice, ki je ni bilo mogoče premestiti znotraj tožene stranke. Pri toženi stranki ni bilo prostega delovnega mesta, za katerega bi tožnica izpolnjevala pogoje, zato je bila tožnica umeščena na interni trg dela od 24. 9. 2012 do 24. 10. 2012. Ker do 24. 10. 2012 ni bila premeščena v drug organ, ji je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.