OZ člen 180. ZP-1-UPB3 člen 113a, 113a/1, 113a/2, 113b, 113c, 113c/1, 113c/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - smrt bližnjega - AO plus zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila
Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče pooblaščena uradna oseba začneta učinkovati takoj in veljata do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja medtem, ko začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek (tretji odstavek 113.c člena ZP-1).
V konkretni zadevi je šlo za spor o obstoju delovnega razmerja, za takšne spore pa tretji odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Okoliščina, da je tožnik vložil tožbo, ki jo je kasneje umaknil, ne pomeni zlorabe procesnih pravic, zaradi katere v tem sporu ne bi veljala določba petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
V skladu s prvim odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla (tretji odstavek 190. člena OZ). Tožeča stranka (delodajalec) je tožencu (delavcu) na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje od nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi do vrnitve nazaj na delo izplačala določen znesek (iz naslova neto plač, regresov za letni dopust in božičnic, stroškov prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, zakonskih zamudnih obresti in stroškov sodnega postopka). Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožeča stranka vložila revizijo, VS RS pa je reviziji ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, da je pritožbo toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika (v tem sporu delavca) za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, vključno z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom). Ker je bil toženec na podlagi pravne podlage, ki je kasneje odpadla, za ta znesek neupravičeno obogaten, je tožbeni zahtevek na vračilo plačanega zneska utemeljen.
odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – čas odloga izvršbe – ustavitev izvršbe – dovoljenost predloga za odlog
Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.
Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.
sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik iz naslova starševskega nadomestila prejema znesek 466,29 EUR neto mesečno, ne dosega cenzusa (538,49 EUR), zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
Na podlagi ugotovitev, da se je pri sklenitvi obeh kupoprodajnih pogodb za poslovni prostor vseskozi zasledoval cilj, da lastništvo na njem preide na N. N., pravna prednica tožeče stranke pa ostane brez plačila kupnine, in da je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe tožena stranka sodelovala le kot navidezni kupec, za kar so vedeli vsi udeleženci, volja pravne prednice tožeče stranke pa je bila sklenitev pogodbe z N. N. in ne s toženo stranko, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izjava pogodbene volje pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe le navidezna in zato kupoprodajna pogodba med pravno prednico tožeče stranke in toženo stranko nima pravnega učinka.
OZ člen 190, 198, 347, 347/1, 348, 348/1. ZPP člen 154, 154/2, 216, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporabnina – neprivolitev v prikrajšanje – zastaranje – občasna terjatev – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pobotni ugovor – prosti preudarek
Uporabnina, torej terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ni občasna terjatev. Gre za neposlovno obveznost, ki že po naravi ne more biti redna, občasna, čeprav je njena višina obračunana glede na mesečna časovna obdobja.
Če je (stranka) ugovarjala zastaranje glavne terjatve, je v tem ugovoru obsežen tudi ugovor zastaranja obresti.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo, upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači, in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
ZPP člen 7, 212. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 79.
trditvena podlaga - sklepčnost tožbe
Tožnica tudi na naroku po pozivu sodišča ni dala ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti odločilna dejstva, s katerimi utemeljuje (izračunano) višino terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, ker tožba ni bila sklepčna.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014477
OZ člen 288. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - bistvena kršitev pravil postopka - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 254. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožena stranka na izvedensko mnenje izvedenca za splošno kirurgijo in travmatologijo podala pripombe. Iz vloge tožene stranke namreč izhaja, da se z izvedenskim mnenjem ne strinja in da je že predhodno predlagala zaslišanje tožnikovega nadrejenega, ki bi pojasnil, da mu tožnik po vrnitvi z misije ni dostavil zdravniškega potrdila, iz katerega bi izhajale omejitve vojaških nalog. Zato se tožena stranka ne strinja z izvedenčevo oceno tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, trajnih posledic in duševnih bolečin zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja in izvedenca neposredno zaslišati, ne pa da je pri odločitvi upoštevalo mnenje, s katerim se tožena stranka ne strinja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožnik je upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila, ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 538,40 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 400. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - status upokojenke - delovno razmerje
Upokojitev tožnice predstavlja novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi, če bi bilo to dejstvo znano v prejšnjem postopku, vplivalo na odločitev (o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki s priznanjem pravic iz delovnega razmerja). Tožena stranka pa tega dejstva oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Delavec ima lahko sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas le pri enem delodajalcu, zato tožnica ne more biti hkrati v delovnem razmerju ter imeti status upokojenke. Tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja za čas od 13. 9. 2011 dalje, kot je bilo to priznano s pravnomočno sodbo, saj je bilo z dokončno odločbo ZPIZ Slovenije odločeno, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima pravico do invalidske pokojnine od 13. 9. 2011 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja od 13. 9. 2011 do 27. 11. 2012, saj je bila tožnica v tem času upokojena in je zato posledično utemeljeno zavrnilo denarne zneske, izhajajoče iz delovnega razmerja za to obdobje. Ker se je tožnica upokojila pred datumom, ko je sodišče prve stopnje razvezalo pogodbo o zaposlitvi, je sodišče tudi pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo denarne odškodnine, ki jo je tožnica uveljavljala na podlagi 118. člena ZDR.
poskusno delo - kršitev delovnih obveznosti - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je ta podana, ker naj bi tožnica med trajanjem poskusnega dela kršila delovne obveznosti s tem, da je imela žaljiv odnos do strank in vodstva podjetja, da je večkrat nenapovedano izostala od dela in da je bila po pričanju strank alkoholizirana na delovnem mestu. Nedopustna ravnanja, ki jih tožena stranka očita tožnici v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kažejo na to, da bi lahko šlo za hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje 110. člena ZDR-1. Vendar je za zakonitost takšne odpovedi potrebno, da delodajalec delavca pred odpovedjo pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Tožena stranka tožnici tega ni omogočila in tudi ni zatrjevala, da bi obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožnici to omogoči. Že zgolj iz tega razloga je izpodbijana odpoved nezakonita, če jo obravnavamo kot sicer pomanjkljivo sestavljeno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je nezakonita tudi, če jo obravnavamo kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela na podlagi 5. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR. V primeru takšne odpovedi ima tožnica pravico do enomesečnega odpovednega roka in ker ji ta v odpovedi ni bil zagotovljen, je izpodbijana odpoved v tem delu nezakonita že zgolj iz tega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 226, 238, 238/2. OZ člen 427, 434, 434/1, 434/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – izvršilni naslov – sodna poravnava – nedenarna terjatev – prevzem izpolnitve – kreditna pogodba – dolžnost podati izjavo volje – prevzem dolga
Višje sodišče ugotavlja, da je obveznost dolžnice poplačati kredit, ki ga je najel upnik, po svoji vsebini pravno okvalificirana kot prevzem izpolnitve, ki je urejen v 434. členu OZ. Po tej določbi se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.
V predmetni zadevi iz spornega dela sodne poravnave izhaja, da je dolžnica v vlogi prevzemnice izpolnitve in je kot taka zavezana opraviti izpolnitev namesto upnika tega izvršilnega postopka (kot dolžnika banke iz naslova omenjene kreditne pogodbe). Upnik tega postopka na podlagi prevzema izpolnitve ni bil razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do banke in banka lahko kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja (le) upnika tega izvršilnega postopka.
Tudi alternativno določena obveznost iz sodne poravnave, da bo dolžnica uredila prenos kredita po sporni kreditni pogodbi tako, da bo upnik prost vseh obveznosti po njej, ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi bilo mogoče terjati dolžnico za izpolnitev nedenarne obveznosti. Gre za izjavo volje, ki se jo zahteva od dolžnice, se ta obveznost skladno z drugim odstavkom 238. člena ZIZ šteje za izpolnjeno z dnevom zapadlosti sodne poravnave.
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
ZPPIPP člen 34, 151, 151/1, 160, 160/1. ZST-1 člen 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – insolventnost taksnega zavezanca – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga – nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik sodišču ne more očitati neupoštevanja okoliščin, s katerimi sodišče ni seznanjeno. Na njem je bilo namreč trditveno breme glede tistih dejstev, ki bi omogočala presojo nezmožnosti plačila sodne takse brez ogrožanja njegove dejavnosti. Pritožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni niti pojasnil niti izkazal, za kakšne stroške in v kakšni višini potrebuje denarna sredstva za svoje delovanje v okviru njegovih rednih poslov v teku postopka prisilne poravnave.