CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0083713
ZDKG člen 14, 14/1. ZD člen 163. ZDen člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje zaščitenih kmetij - kasneje najdeno premoženje - nujni delež - vračunanje daril v nujni delež - denarna vrednost nujnega deleža - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada (SOS) - terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka - terjatev zapuščine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obravnavanje spornih terjatev ne sodi v zapuščinski postopek.
V skladu z določbo 14. člena ZDKG se v nujni delež všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Ne vračuna pa se premoženje, ki so ga dediči podedovali ali ga podedujejo po splošnih predpisih o dedovanju. Za to premoženje namreč dedni režim ZDKG ne velja, ampak se deduje po splošnih pravilih ZD. Gre torej za dva različna režima dedovanja.
dedovanje zaščitene kmetije - pozneje najdeno premoženje - nujni delež - vračunanje daril v nujni delež - denarna vrednost nujnega deleža - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - obveznice SOS2E - terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka - terjatev zapuščine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kazniva dejanja zoper življenje in telo - ugrabitev - sestavljeno kaznivo dejanje - protipraven odvzem prostosti - prisiljenje - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - navidezen idealni stek - načelo inkluzije - stek kaznivih dejanj - izsiljevanje - pravna opredelitev - odmera kazni - sostorilstvo
Ker je oškodovanec pri kaznivem dejanju ugrabitve po 1. odstavku 134. člena KZ-1 utrpel poškodbe, ki so na spodnji meji lahkih telesnih poškodb in jih zato ni moč šteti za samostojno kriminalno količino, je kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe zaradi razmerja inkluzije s kaznivim dejanjem ugrabitve izgubilo svojo samostojnost.
Po 4. odstavku 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa za disciplinske kršitve zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa. Sklep o ugotovljeni disciplinski kršitvi tožnika z dne 24. 3. 2010 je postal dokončen 18. 5. 2010, ta rok pa se je iztekel 18. 7. 2010. Ker je bil tožniku znesek, ki predstavlja denarno kazen, odtegnjen šele 5. 8. 2010, kar je po izteku dvomesečnega roka, je tožbeni zahtevek za vrnitev odtegnjenega zneska utemeljen.
Delodajalec denarne kazni delavcu ne sme odtegniti od plače brez njegovega soglasja. Dokončen sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov, do plačila zneska denarne kazni pa lahko delodajalec pride le v izvršilnem postopku, skladno z določbami ZIZ.
Tožnik je upravičen do popolne taksne oprostitve, saj njegov celotni dohodek, ki ga prejema iz naslova starševskega nadomestila, ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 538,40 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre) mesečno na osebo, pri čemer gre za dohodek, do katerega bo upravičen le določen čas.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 400. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - status upokojenke - delovno razmerje
Upokojitev tožnice predstavlja novo dejstvo v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ki bi, če bi bilo to dejstvo znano v prejšnjem postopku, vplivalo na odločitev (o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki s priznanjem pravic iz delovnega razmerja). Tožena stranka pa tega dejstva oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Delavec ima lahko sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas le pri enem delodajalcu, zato tožnica ne more biti hkrati v delovnem razmerju ter imeti status upokojenke. Tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja za čas od 13. 9. 2011 dalje, kot je bilo to priznano s pravnomočno sodbo, saj je bilo z dokončno odločbo ZPIZ Slovenije odločeno, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima pravico do invalidske pokojnine od 13. 9. 2011 dalje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici ni mogoče priznati delovnega razmerja od 13. 9. 2011 do 27. 11. 2012, saj je bila tožnica v tem času upokojena in je zato posledično utemeljeno zavrnilo denarne zneske, izhajajoče iz delovnega razmerja za to obdobje. Ker se je tožnica upokojila pred datumom, ko je sodišče prve stopnje razvezalo pogodbo o zaposlitvi, je sodišče tudi pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo denarne odškodnine, ki jo je tožnica uveljavljala na podlagi 118. člena ZDR.
prometna nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba kolena in kolka – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – kilometrina – stroški prevoza
Priznana urna postavka za tujo nego in pomoč v višini 5,00 EUR je primerna in sledi povprečju.
Sodišče stroškov kilometrine tožnici ni priznalo. Uveljavljani stroški prevozov niso pravno priznana škoda.
objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – delovni stroj – nevarna stvar – odpeta varovala mehanskega priklopa bagerske roke na stroju
Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.
ZPP člen 7, 212. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 79.
trditvena podlaga - sklepčnost tožbe
Tožnica tudi na naroku po pozivu sodišča ni dala ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti odločilna dejstva, s katerimi utemeljuje (izračunano) višino terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo, ker tožba ni bila sklepčna.
SZ-1 člen 30, 30/1, 53, 53/4. SZ člen 27, 27/2. ZIZ člen 270, 270/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – aktivna legitimacija upravnika – stanovanjski stroški – stroški upravljanja in obratovanja – delitev stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – neveljavnost pogodbe – ključ delitve stroškov – pogoji za izdajo začasne odredbe
Delitev stroškov ne more temeljiti na pogodbi o medsebojnih razmerjih, ker ta ni bila veljavno sklenjena. Zato je pravilno stališče sodbe, da v takem primeru ključ delitve temelji na SZ-1 oziroma na Pravilniku, sprejetem na njegovi podlagi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0083725
OZ člen 154, 186, 186/1. ZVCP-1 člen 2, 2/2, 30, 32, 46, 46/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – nerazumno hitra vožnja v križišče – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu
Ker sta motorista vozila z nerazumno veliko hitrostjo (200 km/h in ob trčenju 180 km/h), kljub preglednosti ravne ceste 600 m, tožeči stranki ni moč očitati, da je sokriva za nesrečo, ker je zavila levo na neprednostno cesto. Voznik, ki zavija levo, utemeljeno pričakuje, da bo nasproti vozeče vozilo vozilo vsaj v mejah dovoljene hitrosti oziroma z ne tako enormno prekoračeno hitrostjo.
regresna pravda med solidarnima dolžnikoma – solidarna odgovornost za škodo – porazdelitev bremena med solidarnimi dolžniki – strokovnjak za varovanje – res iudicata
V regresni pravdi med solidarnima dolžnikoma ni mogoče presojati s sodbo ugotovljene solidarne odgovornosti pravdnih strank brez ustreznega upoštevanja razlogov za ugotovljeno soodgovornost toženca, saj se v navedenem postopku tožencu svoje odgovornosti ni uspelo ekskulpirati, oz. povedano drugače: v konkretni pravdi ni več mogoče ponovno razpravljati o dejanski in pravni podlagi sprejete pravnomočne odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082571
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost - poskus uboja - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - poškodovanje z baseballsko palico in ključem za vijačenje koles - pretep - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - kriteriji za odmero - huda telesna poškodba - obseg škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaradi posledic poškodbe glave in možganov je glede na vse okoliščine primera in ob primerljivih primerih za hudo obliko škode v okviru obravnavane monografije pravična odškodnina med 20 in 40 povprečnimi plačami.
Sodišče mora istočasno obravnavati in oceniti predlog prevzemnika kmetije, naj se upoštevajo stroški, nastali v zvezi s skrbjo zapustnice, pri izplačilu nujnih deležev, in rok za plačilo dednih deležev v roku treh let, kot predlog, da bi v primeru plačila dednih deležev, ki ne bi bili znižani za stroške, le-te bil sposoben plačati v zakonskem roku.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ravnanje tožnika (neprimerno dotikanje, božanje po ramenih, prijemanja za zgornje strani dlani ter prijemanje za spodnji del hrbta dijakinj) ne ustreza znakom kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz drugega odstavka 174. člena KZ-1. Navedeno dejanje po drugem odstavku 174. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, za kar se kaznuje z zaporom od 1 do 8 let. Ravnanja tožnika ne dosegajo stopnje vseh znakov kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti iz 174. člena KZ-1, saj ni šlo za spolno občevanje ali druga neposredna spolna ravnanja, s katerega bi bila spolna sfera učenk direktno prizadeta.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo kršitev tožnika le z vidika 1. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 1. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja), temveč tudi po 2. alieni prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja). Tožena stranka je ta odpovedni razlog navedla v obrazložitvi izredne odpovedi ter ga utemeljila, zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati tudi, če ravnanje tožnika pomeni tudi odpovedni razlog po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, ki se nanašajo na kršitev po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
zamudna sodba - stroški za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek temelji na trditvi, da tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki ni prejemala povračila stroškov za prehrano in tudi ne povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Vendar pa je ta trditev v nasprotju s plačilnimi listami, ki jih je predložila tožnica, iz katerih izhaja, da je bil tožnici v obdobju od aprila 2013 do vključno septembra 2013 vsak mesec obračunan tako prevoz na delo kot tudi dodatek za prehrano. Ti zneski so bili tožnici tudi izplačani, saj tožnica sama navaja, da so ji bile plače za čas od aprila 2013 do vključno februarja 2014 izplačane, kar pomeni, da so bile izplačane v skladu s plačilnimi listami, ki jih je tožnica predložila. Navedeno kaže na to, da so bili tožnici za obdobje od aprila 2013 do vključno septembra 2013 izplačani tudi v plačilnih listah navedeni zneski povračila stroškov prevoza na delo in z dela in stroškov za prehrano med delom. To pomeni, da glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za plačilo povračila stroškov za prehrano med delom in povračila stroškov prevoza na delo in z dela za čas od aprila 2013 do septembra 2013, ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki je določen v 4. alinei prvega odstavka 318. člena ZPP, saj so dejstva, na katere se opira ta del tožbenega zahtevka, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu odločitve razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
sklep o začetku stečajnega postopka – pravočasno izpodbijanje sklepa o začetku stečajnega postopka – učinek pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka – vložitev ustavne pritožbe – način prodaje premoženja stečajnega dolžnika – izklicna ali izhodiščna cena
Z zavrnitvijo pritožbe pritožnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka je bil stečajni postopek nad dolžnikom pravnomočno začet in te okoliščine ni mogoče več izpodbijati s pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča, izdan v okviru nadaljnjega vodenja stečajnega postopka.
Merilo za presojo pravilnosti ravnanja mandatarja so naročiteljevi interesi. Povsem mora paziti nanje in posel opraviti pod pogoji, ki so za naročitelja najbolj ugodni. Upoštevati mora tiste naročiteljeve interese v zvezi z opravo (izvršitvijo) posla, za katere ve oziroma bi zanje moral vedeti.
Na podlagi ugotovitev, da se je pri sklenitvi obeh kupoprodajnih pogodb za poslovni prostor vseskozi zasledoval cilj, da lastništvo na njem preide na N. N., pravna prednica tožeče stranke pa ostane brez plačila kupnine, in da je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe tožena stranka sodelovala le kot navidezni kupec, za kar so vedeli vsi udeleženci, volja pravne prednice tožeče stranke pa je bila sklenitev pogodbe z N. N. in ne s toženo stranko, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izjava pogodbene volje pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe le navidezna in zato kupoprodajna pogodba med pravno prednico tožeče stranke in toženo stranko nima pravnega učinka.