Po 4. odstavku 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa za disciplinske kršitve zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa. Sklep o ugotovljeni disciplinski kršitvi tožnika z dne 24. 3. 2010 je postal dokončen 18. 5. 2010, ta rok pa se je iztekel 18. 7. 2010. Ker je bil tožniku znesek, ki predstavlja denarno kazen, odtegnjen šele 5. 8. 2010, kar je po izteku dvomesečnega roka, je tožbeni zahtevek za vrnitev odtegnjenega zneska utemeljen.
Delodajalec denarne kazni delavcu ne sme odtegniti od plače brez njegovega soglasja. Dokončen sklep o disciplinski odgovornosti in izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov, do plačila zneska denarne kazni pa lahko delodajalec pride le v izvršilnem postopku, skladno z določbami ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODVETNIŠTVO
VSL0082538
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 174, 174/1. 179. ZVCP-1 člen 25, 25/2, 25/3, 27, 27/1. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100, 3210.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – imetnik vozila – obojestranska krivda – odgovornost vsakega imetnika vozila – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vožnja z vozilom po cesti – premiki z vozilom – stopnja krivde – odgovornost po enakih delih – odmera odškodnine – odškodnina za premoženjsko škodo – stroški v zvezi z zdravljenjem – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – nagrada za posel – nagrada za postopek
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik (motornega vozila) za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Udeleženca prometne nesreče sta kršila prometne predpise, ki so v vzročni zvezi z nastankom prometne nesreče, zato je krivda za prometno nesrečo obojestranska. Tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku je 30 %.
regresna pravda med solidarnima dolžnikoma – solidarna odgovornost za škodo – porazdelitev bremena med solidarnimi dolžniki – strokovnjak za varovanje – res iudicata
V regresni pravdi med solidarnima dolžnikoma ni mogoče presojati s sodbo ugotovljene solidarne odgovornosti pravdnih strank brez ustreznega upoštevanja razlogov za ugotovljeno soodgovornost toženca, saj se v navedenem postopku tožencu svoje odgovornosti ni uspelo ekskulpirati, oz. povedano drugače: v konkretni pravdi ni več mogoče ponovno razpravljati o dejanski in pravni podlagi sprejete pravnomočne odločitve.
znižanje preživnine – strošek prehrane otroka – pogodba o zaposlitvi za določen čas – dodatni viri dohodka
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ima tožnik poleg sledljivih dohodkov še dodatne vire dohodka iz dela. Sicer pa tudi, če dodatnih dohodkov ne pridobiva, kot to zatrjuje, bi jih moral. Pri določanju preživnine je namreč potrebno upoštevati tudi potencialne preživninske zmožnosti staršev. Tožnik je za delo zmožen, ima specifično znanje in (bi lahko) po oceni pritožbenega sodišča zasluži(l) vsaj toliko, kot je ob prvi določitvi preživnine, saj (bi) mora ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, storiti vse, kar je potrebno da zasluži toliko, da bo lahko preživljal vse svoje otroke, kar je tudi njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu URS.
odmena – odbitek davščin – najemnina – prostori za dejavnost kinodvoran
Tržna cena je bila določena na podlagi višine najemnin primerljivih nepremičnin, izvedenec pa je upošteval vse parametre, ki določajo oziroma soprispevajo k oblikovanju cene najema na trgu, prav tako pa tudi korekcijo oglaševane cene.
Tožena stranka ni predstavila argumentov, ki bi nakazovali na objektivno nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, tako da sodišče prve stopnje ob upoštevanju okoliščin, ki govore v prid tožniku (tožnik si želi zaposlitve nazaj k toženi stranki, bil je dolgoletni delavec tožene stranke, svoje delo je opravljal vestno), predlogu tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi utemeljeno ni sledilo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki še vedno mogoče.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - možnost odklonitve prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da je ukinila organizacijsko enoto - podružnico, posledično pa tudi delovno mesto pomočnika direktorja, zato je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga zaradi prenehanja potrebe po delu tožnice ni odločilno le poimenovanje delovnega mesta in pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi, temveč tudi dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji praviloma pokriva za dejansko izvrševanje delovnega razmerja, možno pa je dokazovati tudi nasprotno. Tožnica je v postopku zatrjevala in dokazovala, da je opravljala dela in naloge direktorja podružnice, čeprav je imela pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Vendar pa je tožena stranka z reorganizacijo ukinila celotno organizacijsko enoto - podružnico, kar pomeni, da je prenehala potreba po delu na vseh delovnih mestih v tej enoti. Iz tega razloga za razsojo v konkretnem primeru niti ni pomembno, ali je tožnica dejansko opravljala dela in naloge na delovnem mestu direktorja podružnice. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – poškodbe glave in možganov – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – akontacija odškodnine
Tožnik je v pritožbi utrpel obtolčenino možganov na desnem senčnem predelu, krvavitev pod mehko možgansko ovojnico na desni strani, zlom lobanje v desnem senčno temenskem predelu, odrgnine in udarnine prsnega koša po levi strani levega komolca, udarnina glave v desnem temenskem predelu, udarnina nosu, zlom prvega ledvenega vretenca. Primerna odškodnina za prestalo škodo je 40 povprečnih plač.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodišče prve stopnje bi smelo, četudi bi obstajal predlog tožene stranke, da naj se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja, samo odločiti, če bo takšnemu predlogu sledilo, saj predlog strank ne zavezuje sodišča, da mu sledi in prekine postopek. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožene stranke po nasprotni tožbi, da lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe, ne more pa zahtevati (in sodno izsiliti) njene spremembe. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžna storiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083692
OZ člen 20, 33, 64, 65, 131, 190.
dogovor o ari – pravna presoja – pravni pojem – predpogodba – pogodba – ara – predujem – bistvene sestavine – značilnosti predpogodbe – veljavnost – neupravičena pridobitev – pobotni ugovor – odškodninska terjatev – nepošteno pogajanje – odstop od pogajanj – upravičen razlog – objektivno upravičen razlog – smrt v hiši – lastnosti stvari
Ker ima dogovor o ari akcesorni značaj, je veljavno sklenjen le, če je veljavno sklenjena pogodba (ali predpogodba), za utrditev katere je bila ara dana,
Ob odsotnosti sklenitve (pred)pogodbe omenjeni znesek, ki je bil plačan kot ara, dejansko predstavlja predujem za nakup nepremičnine, do katerega pa kasneje ni prišlo in ima tako značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (149. člen ZPP). Vročilnica predstavlja javno listino v smislu določbe prvega odstavka 224. člena ZPP, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ob upoštevanju določbe 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker toženec dokazuje, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, je treba z gotovostjo ugotoviti, da sta bili vročitvi pisanj (tožba in zamudna sodba) opravljeni pravilno. Sodišče prve stopnje se do dokaznih predlogov ni opredelilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena - skladnost dokazov - ocenjena in dejanska vsebina posameznega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev izvedenskega mnenja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - obseg pritožbe
Če je spoznavno nepotrebno, potem je tudi zavrnitev dokaznega predloga po ustaljeni sodni praksi dopustna, kot je dopustno brez škode za domnevo nedolžnosti posamezno dejstvo šteti za ugotovljeno še preden je bilo o dokazanosti drugih odločeno.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - skupno starševstvo - varstvo in vzgoja otroka - stiki otroka - največja otrokova korist - časovna opredelitev stikov - preživljanje otroka - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek - upoštevanje otroškega dodatka - sprememba sodne prakse
Institut skupnega starševstva pride v poštev le takrat, kadar je odnos med staršema v tolikšni meri prečiščen, da so vzpostavljeni pogoji za odprto komunikacijo. Le v primeru, da s skupnim starševstvom soglašata oba in da je med staršema možno dogovarjanje, je smiselno, da je otrok v varstvu in vzgoji pri obeh.
Ni razloga in povsem neživljenjsko bi bilo, da bi se očeta časovno omejevalo oziroma se mu določalo, do katere ure mora otroka pripeljati v vrtec in po kateri uri ga sme v vrtcu prevzeti. Otrok bo dopolnil komaj štiri leta, obiskuje vrtec, kjer je dogajanje bolj sproščeno, zato argumenti o vnaprej določenih urnikih v vrtcu ne morejo imeti želene teže.
Otroški dodatek se je pred spremembo sodne prakse upošteval pri odmeri preživnine le v izjemnih primerih, ko je bilo finančno stanje staršev izjemno slabo, kar pa ni značilnost konkretnega primera, zato tudi ni nobene potrebe, še posebej po spremembi sodne prakse, ki jo je prinesla odločba II Ips 186/2014, po upoštevanju otroškega dodatka pri določanju višine preživnine.
odlog izvršbe na predlog upnika – podaljšanje odloga – nov predlog za odlog – razlaga zakonske določbe
Upnik sme odlog izvršbe predlagati le enkrat, nato pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe.
ZPP člen 30, 30/1, 48, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483.
spor o pristojnosti - zbornica - subjektivni kriterij za gospodarske spore - pristojnost okrajnega sodišča - spori o premoženjskopravnih zahtevkih - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka je zbornica in zato ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore iz 1. odstavka 481. člena ZPP.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kazniva dejanja zoper življenje in telo - ugrabitev - sestavljeno kaznivo dejanje - protipraven odvzem prostosti - prisiljenje - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - navidezen idealni stek - načelo inkluzije - stek kaznivih dejanj - izsiljevanje - pravna opredelitev - odmera kazni - sostorilstvo
Ker je oškodovanec pri kaznivem dejanju ugrabitve po 1. odstavku 134. člena KZ-1 utrpel poškodbe, ki so na spodnji meji lahkih telesnih poškodb in jih zato ni moč šteti za samostojno kriminalno količino, je kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe zaradi razmerja inkluzije s kaznivim dejanjem ugrabitve izgubilo svojo samostojnost.
odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – čas odloga izvršbe – ustavitev izvršbe – dovoljenost predloga za odlog
Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.
Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.
sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik iz naslova starševskega nadomestila prejema znesek 466,29 EUR neto mesečno, ne dosega cenzusa (538,49 EUR), zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.