združenje SAZAS – objava podatkov o višini avtorskega honorarja – pravica do zasebnosti
Objava podatkov o višini avtorskega honorarja ne posega v tožnikovo pravico do zasebnosti. Ta podatek se nanaša na tožnikovo poklicno udejstvovanje kot avtorja glasbenih del in predsednika Upravnega odbora SAZAS, kar pa ni tožnikova intimna sfera, katere nedotakljivost in skritost bi pričakoval in zahteval in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni predmet varstva na podlagi pravice do zasebnosti in zaradi tega ni šlo za poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in zaradi tega ne gre za protipravno dejanje, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost toženca. Tožnik kot vodstveni član Združenja SAZAS deluje tudi v javnem interesu in objava podatkov o njegovem zaslužku ni kršitev njegove zasebnosti.
znižanje preživnine – zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – ugotavljanje dejstev – varstvo koristi otroka
Presoja okoliščin, ki vplivajo na višino preživnine.
Ocena dekletovih potreb nikakor ni pretirana, prej nasprotno. Na to kaže že dejstvo, da ugotovljene potrebe komajda presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka, za katerega je tudi splošno znano, da omogoča zgolj pokritje najbolj osnovnih življenjskih potreb posameznika.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zakonski pogoji za dovolitev obnove postopka - glavni postopek o odškodnini za izgubljeni zaslužek zaradi neupravičenega pripora - trditvena podlaga v osnovni pravdi - nova dejstva in dokazi - ugodnejša odločba - opravičljiv razlog - pravilno zastopanje v postopku
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo. V obravnavanem primeru je kavzalnost podana. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage glede premoženjskega prikrajšanja, predloženi dokaz pa kaže, da je bila tožnikova možnost (nove) zaposlitve realna v času, ko je bil v priporu, nakazuje, da bi bila zanj lahko izdana ugodnejša odločba, če bi se na ta dokaz skliceval že v prejšnjem postopku. Pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga v prvotnem postopku tožniku zaradi ugotovljene pravne nesposobnosti ne more iti v škodo.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0083166
SPZ člen 88. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/8, 339/2-8, 354, 354/1.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – obrazložene pripombe na izvedensko mnenje – dvom v pravilnost in popolnost mnenja – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – ponovitev dokazovanja z izvedencem – postavitev drugega izvedenca
Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.
Dejstva, ki govorijo o pogodbenem temelju vtoževane terjatve, preprečujejo pravni zaključek o neupravičeni obogatitvi. Pogoj odsotnosti pravnega temelja iz 190. člena OZ zaradi pogodbenih podlag ni izpolnjen. Tožba v tej smeri je nesklepčna.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082580
ZD člen 28, 110, 111. OZ člen 550, 551.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - pridržanje pravic ob izročitvi - domneva o obstoju darila - izračun nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - napotitev na pravdo
Pogodba z dne 14. 12. 1998, v zvezi s katero je zapuščinsko sodišče pritožnika napotilo na pravdo, je poimenovana kot izročilna pogodba. Poleg so bili njeni podpisniki (pogodbeniki) zgolj pritožnik in njegova (sedaj pokojna) starša, ne pa tudi njegov brat (nujni dedič). Ti dve okoliščini pa povsem zadostujeta za uporabo zakonske domneve iz 1. odstavka 550. člena OZ oziroma v relevantnem obdobju 1. odstavka 110. člena ZD (v skladu s katero se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili potomcem izročeni (preneseni na podlagi izročilne pogodbe), za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem). To domnevo (o obstoju darila) je seveda moč izpodbiti, a bo to moral (po sami naravi stvari) v pravdnem postopku doseči pritožnik.
V skladu z nekdanjim 111. členom ZD (kot tudi sedaj veljavnim sedaj 551. členom OZ) lahko namreč z izročilno pogodbo izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. To pomeni, da pridržanje (oziroma izgovor) določenih pravic ob izročitvi, ni razlog za zaključek, da imamo samo zato opravka s pogodbo o preužitku. Kakšna je njena prava narava, je v prvi vrsti odvisno od namena, ki so ga sopogodbeniki imeli ob njeni sklenitvi. To pa je med dedičema v konkretnem primeru sporno.
Za izračun nujnega deleža je potrebno upoštevaje 28. člen ZD najprej ugotoviti vrednost zapuščine. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena se pri tem ugotavljanju upošteva tudi vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Že za samo ugotovitev velikosti (vrednosti) nujnega deleža (kar je podlaga za uveljavljanje njegovega morebitnega prikrajšanja oziroma posledičnega postopanja v skladu s 34. členom ZD) je torej potrebno ugotoviti vrednost zapuščine, prav zato pa tudi, ali premoženje, ki ga je pritožnik pridobil na podlagi pogodbe z dne 14. 12. 1998, predstavlja darilo.
Materialne podlage za uveljavljanje vplačil v rezervni sklad (v svojem imenu) upravnik nima. Ker sredstev v rezervni sklad ni vplačal, materialna podlaga za ta del zahtevka (zahtevek za plačilo sredstev rezervnega sklada) niso določila o neupravičeni obogatitvi; da bi etažni lastniki nanj prenesli materialno upravičenje, pa ne zatrjuje.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, obložene s keramiko, same po sebi niso nevarna stvar, hoja pa njih pa ne nevarna dejavnost. Gre za vsakodnevno običajno dejavnost, iz katere ne izvira večja škodna nevarnost za okolico. Tudi, če stopnice zaradi mokrote postanejo spolzke in s tem njihova uporaba postane bolj rizična, to narave odgovornosti ne spremeni. O tem je stališče sodne prakse enotno.
Sodišče ni opravilo dokazne ocene skladno z 8. členom ZPP ter se ni opredelilo do bistvene okoliščine, ali je tožnik padel zaradi spolzkih stopnic, kar bi lahko predstavljalo podlago za odgovornost tožene stranke. Zavzeti pa bo moralo tudi stališče glede trditev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Ta sicer ne more odgovarjati zgolj zato, ker naj bi T. opustila opozorilo na razlitje vodje ob zalivanju, kot neutemeljeno opozarja pritožba. Vendar pa so ostale neizčrpane tožbene trditve, da stopnice pred vhodom niso zgrajene v skladu z gradbenimi standardi, saj so obložene z okrasnimi ploščicami, ki so neprimerne za zunanje pohodne površine.
neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V primeru, ko sodišče predlogu za preložitev naroka ne ugodi, to ne pomeni, da pozneje stranka, ob ustrezni trditveni podlagi, ne bi mogla vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016514
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 963, 963/1.
regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izmikanje preiskavi - kasko zavarovanje - uporabnik vozila - voznik zavarovanega vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - dokazna ocena - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Škodo je z nepravilno vožnjo povzročil prvi toženec, ki je trdil le to, da ni bil vinjen. Podane so vse predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza). Obstoj krivde se domneva. Prvi toženec bi zato moral dokazati, da ni kriv za nastalo škodo.
sklep o preizkusu terjatev – dovoljenost pritožbe – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic – položaj upnika – prijava izločitvene pravice
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o preizkusu terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora o prerekanju terjatve, ločitvene in izločitvene pravice, ki se mora vložiti že zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
ZPSPP člen 29, 29/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor iz najema nepremičnine - izključna krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti
Ker gre za spor iz najema nepremičnine, je določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina. Dogovor v najemni pogodbi bi bil upošteven le, če zakon ne bi določal izključne krajevne pristojnosti kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-2, 48/1-3.
ovrednotenje izvedenskega dela
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje dopolnitev izvedenskega mnenja sicer pravilno ovrednotilo kot zelo zahtevno, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava ter glede na obseg predmetne zadeve kot utemeljena pokaže pritožbena graja, da je izvedenki nagrada za študij spisa in izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja priznana previsoko.
sprememba tožbe – relativne bistvene kršitve določb postopka – spor majhne vrednosti – nedopusten pritožbeni razlog
Skladno s pravno teorijo in sodno praks mora sodišče, v primerih, ko tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe. Opustitev takšnega ravnanja pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, takšne kršitve niso dovoljen pritožbeni razlog.
ZFPPIPP člen 103, 103/8, 143, 144, 153. ZGD-1 člen 55, 55/6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 9, 9/2, 10, 11, 11/2, 12.
postopek prisilne poravnave – predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave – nagrada upravitelja – odmera nagrade – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic – nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave – nadomestilo za opravljanje nadzora – predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev – alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže – odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave
Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na dolžnikovem seznamu terjatev, priloženem k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, navedenih 225 terjatev. To pa pomeni, da lahko terjatve prijavijo vsi ti upniki. Kakršnakoli predvidevanja, kdo bo terjatev prijavil in kdo ne, so v fazi postopka, ko sodišče prve stopnje odloča o višini predujma zgolj špekulacije. Sodišče prve stopnje je pri upoštevanju števila možnih prijav upoštevalo podatke, ki jih je navedel sam dolžnik, kar je tudi pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso. Podlaga za tak višji količnik je tako v skladu s Pravilnikom, podana le v primeru, da bo glede na vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave potrebno uporabiti določila oddelka 4.8 ZFPPIPP. V tem oddelku so določeni posebni ukrepi, ki veljajo le za srednje in velike družbe zaradi njihove uporabe pa so upraviteljeva opravila obsežnejša kot v primeru, ko se ta pravila ne uporabijo.
izvršba na delež družbenika – sklep o izročitvi poslovnega deleža – prepoved sodelovanja na dražbi – oprostitev plačila varščine zastavnega upnika – izkaz terjatve zastavnega upnika
Zastavni upnik bi za to, da bi sodišče lahko presodilo, ali je oproščen plačila varščine, na dražbenem naroku moral izkazati obstoj svoje terjatve vsaj do višine varščine.
pravica do pritožbe – procesna legitimacija – procesna legitimacija za vložitev pravnih sredstev – pravilno poimenovanje pravdne stranke – poprava sodbe – pravna korist za vložitev pravnih sredstev – pravni interes
Pritožbo proti sodbi ima pravico vložiti le stranka postopka, torej oseba, ki ima procesno legitimacijo za pravno sredstvo. Procesna legitimacija je pooblastilo za vodenje konkretne pravde in vložitev pravnega sredstva. Pritožnik ne trdi, da bi bil stranka postopka, nasprotno, ravno zato ker to ni, vlaga pritožbo, s katero skuša doseči popravo sodbe v delu, ki se nanaša na pravilno poimenovanje tožeče stranke.
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 50, 50/8, 58, 58/6.
odvzem predmetov - obrazloženost - subjektivni odnos lastnika predmeta
Fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrškov, temveč tretja oseba, po določbah ZP-1 nikakor ni pogojen s subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega ravnanja. V takih primerih je torej odvzem predmetov tretji osebi omejen samo na tiste primere, ko gre za varstvo posebej varovanih dobrin in je, če sodišče tako oceni, utemeljen ne glede na to, ali lastnik kakorkoli prispeva k storitvi prekrška. Kajti (fakultativni) odvzem predmetov tretji osebi ne predstavlja sankcije, temveč ukrep, katerega namen je preprečiti nadaljnjo uporabo takega predmeta na način, ki bi kakorkoli lahko ogrozil varovane dobrine