oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje - postopek za uveljavitev oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb - preverjanje resničnosti navedb po uradni dolžnosti
Pritožnik v svojem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse blokade TRR ni zatrjeval. Po 4. odstavku 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri le navedbe v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, če v njihovo resničnost dvomi. Predpostavka za postopanje sodišča po citiranem določilu je torej prvenstveno navedba podatkov, šele če je z njimi sodišče seznanjeno, vanje lahko podvomi in jih posledično tudi preveri. Drugače povedano: že iz navedenega določila izhaja, da ni njegov namen ugotavljanje morebitnih nepopolnih podatkov, pač pa zgolj preverjanje njihove resničnosti, v kolikor upnik z njimi postreže.
Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov - razrešitev skrbnika za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - CSD - privolitev skrbnika
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži CSD in so torej njegove koristi v tej pravdi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov ne more biti več tožnikov skrbnik in se mu skladno z določilom 213. člena ZZZDR postavi skrbnik za poseben primer. Tega je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej sodišče.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0083544
OZ 131, 131/1, 179.
razžalitev časti in dobrega imena - satira - cenzura satire - izjava v medijih - kontekst podanih izjav - svoboda izražanja - svoboda umetniškega ustvarjanja - žaljivost - namen zaničevanja - vulgarnost - kvánta - turbo anus - homo erectus - povprečni bralec - povprečni gledalec - kritika - kritika ad rem - kritika ad personam - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - ustavna pritožba
Izjavo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden pomen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca (poslušalca, gledalca), saj ima lahko neka izjava več različnih razlag in pomenov.
Povprečni bralec je nekaj vmes med izjemno sumničavim človekom in izjemnim naivnežem; je v bistvu pošten in razumen ter ne dela sovražnih zaključkov na podlagi trhlih argumentov, vendar pa ga lahko okrivimo določene lahkomiselnosti, saj senzacionalističnih novic ne sprejema posebej previdno ali kritično.
Čeprav provokativno izražanje na splošno, vključno z uporabo metafor, še ne pomeni, da nimamo opravka z resno kritiko, je bilo v konkretnem primeru zunaj satiričnega konteksta v ospredju blatenje tožnika, njegovih lastnosti, kot jih vidi toženec, ne pa obravnavanje vprašanj, ki zanimajo javnost (tj. cenzura satire).
Kritika ni bila usmerjena v predmet javne razprave (ad rem), pač pa je prešla na osebno raven (ad personam). Predmet žaljivk je bila oseba, ne njeno problematično ravnanje.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0082548
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 11,12.
pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok - začetek teka roka - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep - pravnomočnost odločitve - določitev novega roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - seznanitev strank z novim tekom roka - nov plačilni nalog - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Zapis v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno odplačilo sodne takse, da bo rok pričel zopet teči z dnem vročitve prvostopnega sklepa, v danem primeru ne predstavlja določnega roka, na katerega bi bilo mogoče vezati fikcijo umika pritožbe. Zoper sklep sodišča prve stopnje je namreč vedno mogoča pritožba, ki njegovo pravnomočnost odloži. V sodni praksi sodišča zato običajno po pravnomočni odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks stranke seznanijo z novim tekom roka za plačilo sodne takse, bodisi z dopisom ali novim plačilnim nalogom.
Ker je sodišče prve stopnje rok za plačilo sodne takse štelo od vročitve odločitve višjega sodišča, s katero je postala pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse, pri tem pa stranke ni dodatno opozorilo na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse, je ob tehtanju pomembnosti ustavne pravice do pravnega sredstva pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082554
ZZZDR člen 111. OZ člen 270. ZPP člen 18, 18/2.
kreditna pogodba - nov kredit - izpolnitev obveznosti - zastavitelj - učinek nove pogodbe na zastavitelja - plačilo tožnikovih obveznosti iz nove kreditne pogodbe - odsvojitev premoženja otrok - sodna ali upravna pristojnost
Tožnik je z novim kreditom poravnal svoji obveznosti po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008. S tem je kot dolžnik po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008 izpolnil svoji obveznosti vrniti oba kredita, zato je njegova obveznost kreditojemalca s tem prenehala, hkrati pa sta prenehali tudi obveznosti obeh tožencev kot zastaviteljev . Za nove obveznosti, ki jih je tožnik prevzel s sklenitvijo kreditnih pogodb z dne 29. 1. 2010 in nato še 11. 2. 2011, toženca, ki sta kot zastavitelja nastopala pri pogodbah z dne 21. 1. 2008, nista bila zavezana za njihovo izpolnitev.
Odločanje o privolitvi (soglasju) za odsvojitev premoženja otrok spada v upravni postopek pred pristojnim centrom za socialno delo, ne pa v sodno pristojnost.
Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.
Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.
Pravni interes za vložitev tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se tako predpostavlja že s tožbenim zatrjevanjem o obstoju pravnega dejanja dolžnika, storjenega na škodo upnika.
sklep o preizkusu terjatev – dovoljenost pritožbe – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic – položaj upnika – prijava izločitvene pravice
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o preizkusu terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora o prerekanju terjatve, ločitvene in izločitvene pravice, ki se mora vložiti že zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati pravnih dejstev s katerim koli dokaznim sredstvom, s katerim bi jih bilo dovoljeno dokazovati v pravdnem postopku, temveč je pravni temelj dovoljeno dokazovati samo z listinami, ki po vsebini in drugih značilnostih izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
nadomestitev zaporne kazni - delo v splošno korist
Res je sicer, da je obtoženi že bil obravnavan in tudi obsojen pred sodišči, vendar kot izhaja iz podatkov kazenske evidence, za povsem drugovrstna, praviloma manj težka kazniva dejanja. Pa še ta, razen tistega v zadnji izrečeni mu pogojni obsodbi, segajo časovno daleč nazaj. Gre za pomembno okoliščino, katera govori v prid zaključku, da pri obtoženemu le ne gre za hujšega kršilca družbenih norm, zlasti ne takšnega, da bi vzbujal bojazen ponovitve kaznivega dejanja za katerega je bil spoznan za krivega sedaj. Temu v prid govori tudi njegovo sedanje življenje, saj v spisu ni podatka, da z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljuje. Zaradi povedanega, z upoštevanjem njegove starosti in sposobnosti za delo, ni videti razloga, zakaj se izrečena kazen obtoženemu ne bi izvršila z delom v splošno korist.
ZPP člen 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-2, 48/1-3.
ovrednotenje izvedenskega dela
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje dopolnitev izvedenskega mnenja sicer pravilno ovrednotilo kot zelo zahtevno, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava ter glede na obseg predmetne zadeve kot utemeljena pokaže pritožbena graja, da je izvedenki nagrada za študij spisa in izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja priznana previsoko.
izvršba na delež družbenika – sklep o izročitvi poslovnega deleža – prepoved sodelovanja na dražbi – oprostitev plačila varščine zastavnega upnika – izkaz terjatve zastavnega upnika
Zastavni upnik bi za to, da bi sodišče lahko presodilo, ali je oproščen plačila varščine, na dražbenem naroku moral izkazati obstoj svoje terjatve vsaj do višine varščine.
Obsojenčevo slabo finančno stanje ne more biti razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Ravno takšen namen zakonodajalca izhaja iz citirane določbe šestega odstavka 38. člena KZ. Glede na to, da je sodba, s katero je bila stranska denarna kazen obsojencu izrečena, postala pravnomočna 14. 12. 2012, bi dveletni relativni zastaralni rok potekel 14. 12. 2014. Vendar zastaranje pretrga vsako dejanje pristojnega organa, ki mu je namen izvršitev kazni. Dejanje pristojnega sodišča, ki je bilo usmerjeno v izvršitev stranske denarne kazni storjeno 11. 2. 2013, ko je izdalo plačilni nalog za plačilo le-te z določenim trimesečnim plačilnim rokom. S tem dejanjem je bil tek relativnega dveletnega zastaralnega roka pretrgan. Začel je znova teči in je potekel šele 11. 2. 2015, torej že po izdaji sedaj pritožbeno izpodbijane sodbe (16. 1. 2015). Seveda pa gre šteti, da je bil ta dveletni zastaralni rok pretrgan še z izvršilnim postopkom, ki je zoper obsojenca kot dolžnika tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
ZGD-1 člen 50, 52, 52/1, 52/2, 513. ZNP člen 4, 4/1, 4/2. ZIZ člen 21, 21/2.
pravica do informacije in vpogleda – nepravdni postopek – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – dopolnilni sklep – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – paricijski rok – določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti – primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Sodišče prve stopnje mora predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor.