pravni interes za pritožbo – substitucijsko pooblastilo – separatni stroški – zloraba procesnih pravic – navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058677
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 15, 29b, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - zamuda roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pravilnost vročitve plačilnega naloga - procesna predpostavka - pravno varstvo - sklep o umiku ugovora
Na podlagi 36. člena ZIZ je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje izrecno omejena na zamudo roka za pritožbo ali ugovor in ni dopustna tudi v primeru zamude roka za plačilo sodne takse.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – izvedenec cestno-prometne stroke – izvedenec medicinske stroke – prometna nezgoda – nateg vratnih mišic – vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – velika verjetnost – prepričanje
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je bila na podlagi izvedenih dokazov izključena vzročna zveza med delovanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevano posledico. Sicer pa bi izvedenec medicinske stroke lahko podal mnenje zgolj na podlagi anamneze, torej navedb tožnikov. Splošno znano pa je, da poškodbe, kot jih zatrjujeta tožnika (zvin in nateg vratne hrbtenice), v veliki večini, zlasti, če ne gre za hujše primere, ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki. Zdravnik postavi diagnozo praviloma zgolj na podlagi navedb oškodovancev, ki pa jih kot zdravnik mora sprejeti. Tudi izvedenec medicinske stroke bi lahko svoje mnenje gradil le na podlagi izjav oškodovancev in medicinske dokumentacije, ki pa je prav tako s strani zdravnika zapisana izjava oškodovanca. V skladu z 215. členom ZPP pa mora sodišče zanesljivo ugotoviti odločilna dejstva. Izvedenec bi moral z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ugotoviti poškodbe, ki so zatrjevane, a to ne bi bilo možno.
zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme – posebni pogoji zavarovanja – določila v zavarovalni polici – razlaga pogodbenih določil – razlaga pogodbe – kraj zavarovanja
Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da so določila Posebnih pogojev „Oprema 04/05“ glede tega, na katerem kraju bo škodni dogodek predstavljal zavarovalni primer, jasna.
Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.
Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.
Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni razlogi - predlog za oprostitev - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik je že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. Pritožnik torej ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov zoper izdani plačilni nalog.
pacta sunt servanda – darilna pogodba – solastniški del na nepremičnini – točno določen del nepremičnine – predmet odločanja v postopku delitve solastnine – onemogočanje delitve v naravi – dopusten namen pogodbenih strank – ničnost – tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti
Zakonske podlage, ki bi solastniku prepovedala razpolagati s svojim solastniškim deležem, pa čeprav je predmet solastnine v postopku delitve, ni. Uvodne pogodbene ugotovitve, da se prenaša točno določen del nepremičnine (4. etaža hiše), erga omnes nimajo nikakršnega učinka (nezmožnost izpolnitve te uvodne pogodbene določbe je stvar inter partes in ustvarja zahtevke le med njima), zato tožnik z zahtevkom na ničnost darilne pogodbe iz tega razloga ne more uspeti. Ker solastnik lahko prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, kar je s sporno pogodbo storil tudi prvi toženec, tako ravnanje (ki ima zakonsko oporo in ne nasprotuje nobenemu prisilnemu predpisu) ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Toženka kot prodajalka je tožniku kot kupcu v pogodbi o prodaji solastniškega deleža že izstavila za vknjižbo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zato slednji od nje ne more uspeti s tožbo na izstavitev nove intabulacijske klavzule.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen ugovornega postopka – namen postopka prisilne poravnave – načrt finančnega prestrukturiranja – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – pridobitev procesne legitimacije upnika – stroški dolžnika – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek – nagrada za ugovorni postopek v glavnem postopku prisilne poravnave
Struktura ročnosti financiranja od začetka postopka prisilne poravnave, ki vpliva le na terjatve finančnih upnikov, do pravnomočne potrditve prisilne poravnave, ni odločilna za odločanje o uspešnosti predlaganih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Finančna terjatev A. d. d. ne sodi med navadne poslovne terjatve, na katere postopek prisilne poravnave ne vpliva. Navadne poslovne terjatve se ves čas postopka poplačujejo, finančna terjatev A. d. d. (oziroma sedaj DUTB) ne more vplivati na kratkoročno plačilno sposobnost dolžnika v okviru postopka prisilne poravnave.
Ko bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bodo potrjeni roki za poplačilo zavarovanih in navadnih finančnih terjatev in obrestna mera, po kateri se obrestujejo terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
Pri brazgotini (njena lega, barva, struktura in obseg) gre za takšno estetsko spremembo, ki objektivno predstavlja skaženost lažje stopnje. Ker je izvedenka izrecno ugotovila, da gre za vidno in trajno spremembo, je nesprejemljivo drugačno stališče sodišča prve stopnje, češ da brazgotina ni očitna in opazna na prvi pogled. Zadošča, da je koža na mestu opekline na tožničini levi goleni zaznavno drugačna kot na desni goleni. Odziv okolice (zgražanje, odbojnost ali gnus) ni pogoj za prisojo odškodnine. Ker sporna brazgotina predstavlja le estetsko motnjo in ne funkcionalne okvare, ni bistveno, da tožnice ne moti pri opravljanju njenih vsakdanjih ali delovnih obveznosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060869
SPZ člen 8, 48, 48/1, 54. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 15.
superficies solo cedit – skupno premoženje – posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v posebno premoženje – dogovor zakoncev o nastanku skupnega premoženja – obličnost – ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – vpis solastnine v zemljiško knjigo – vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo
V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakonci oz. izvenzakonskimi partnerji, je kljub jasni določbi 48. člena SPZ možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja. Za takšne dogovore se niti ne zahteva obličnost, zadostuje že konkludentno izražena volja obeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082542
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nastanek škodnega dogodka - trditveno in dokazno breme stranke - identifikacija spornega predmeta - predmet spora - dopolnjevanje trditev tekom postopka - opravljanje nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odgovornost
Na tožniku, ki od toženke zahteva plačilo odškodnine, je bila v predmetni zadevi procesna dolžnost (breme), da poda jasne, konkretne in nenasprotujoče si trditve glede tega, kako naj bi do škodnega dogodka prišlo (hkrati pa zanje ponudi tudi ustrezne dokaze). Le takšne trditve namreč omogočajo identifikacijo predmeta obravnavanja (spora) na eni, na drugi strani pa tudi obrambo nasprotni stranki in v končni fazi presojo sodišča (oziroma njegovo odločitev o tožbenem zahtevku). So torej (poleg samega zahtevka) ključna predpostavka za reševanje spora v okviru pravde.
Tožnik ni izkazal, da naj bi do poškodbe prišlo v zvezi z (oziroma med) opravljanjem nevarne dejavnosti. Zato je brezpredmetno (obširno) sklicevanje na domnevo vzročnosti iz 150. člena OZ in „posledice“, ki naj bi iz tega za toženko izhajale. Spričo okoliščine, da ni uspel izkazati obstoja samega (zatrjevanega) škodnega dogodka (kot predpogoja), tudi ni bilo treba ugotavljati obstoja vseh nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti (odgovornosti/krivde oziroma škode).
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0082558
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - preprečitev povečanja premoženja - osebni stečaj fizične osebe - priznana ali v pravdi ugotovljena terjatev
(Premoženjska) škoda, katere povračilo tožnica v tej pravdi uveljavlja, je hipotetična (zgolj „potencialna“). Gre zgolj za možnost zmanjšanja njenega premoženja. OZ pa kot pravno priznano premoženjsko škodo pozna (le) zmanjšanje premoženja (navadna škoda) in preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček).
Ni jasno, zakaj naj bi bila tako zatrjevana škoda nedopustna. Toženka bi namreč do svojega poplačila napram tožnici v stečaju lahko prišla samo na temelju predhodno priznane ali v pravdi pravnomočno ugotovljene terjatve (torej na dopusten oziroma zakonsko predviden način).
Materialne podlage za uveljavljanje vplačil v rezervni sklad (v svojem imenu) upravnik nima. Ker sredstev v rezervni sklad ni vplačal, materialna podlaga za ta del zahtevka (zahtevek za plačilo sredstev rezervnega sklada) niso določila o neupravičeni obogatitvi; da bi etažni lastniki nanj prenesli materialno upravičenje, pa ne zatrjuje.
vsebinsko spreminjanje že sprejete stroškovne odločitve - pristojnost višjega sodišča - povrnitev nepremoženjske škode - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Ne 163. člen in ne katerikoli drug člen ZPP sodišču prve stopnje ne podeljuje upravičenja, da (vsebinsko) spremeni svojo prej (v okviru sodbe) sprejeto (stroškovno) odločitev. To lahko na podlagi ustrezne pritožbe stori le instančno sodišče.
S strani sodišča prve stopnje ugotovljene telesne bolečine (njihova intenziteta in trajanje) kot tudi nevšečnosti, ki jih je tožnica zaradi nezgode utrpela pri zdravljenju upravičujejo višino odškodnine, ki ji jo je iz tega naslova prisodilo. Okoliščini (na kateri opozarja pritožba), da tožnica ni utrpela (tudi) zelo hudih bolečin in da naj bi bilo (aktivno) zdravljenje zaključeno po šestih mesecih, zato ne moreta biti razlog za morebitno nižjo odškodnino. V kolikor bi tožnica utrpela tudi zelo hude bolečine oziroma bi njeno (aktivno) zdravljenje trajalo še dlje, bi bili to kvečjemu razlogi za morebitno prisojo še višje odškodnine, od tiste, ki je bila prisojena.