ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082537
OZ člen 356, 365, 366, 366/2, 367. ZIZ člen 270, 270/1. ZIP člen 251c, ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - zapadlost terjatve - pretrganje zastaranja - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - zapisnik o sporazumu strank - moč sodne poravnave - izvršilni naslov - nov predlog za izvršbo za nezapadle obroke - res transacta - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za izvršbo je bil delno zavržen zato, ker del obrokov še ni zapadel do vložitve predloga. Ker se zapadlost in izvršljivost terjatve tičeta stvari same, izjema iz 367. člena OZ ni podana, to pa pomeni, da zavržen predlog za izvršbo teka zastaranja ni pretrgal.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima po določbi 251.c člena ZIP podpisani zapisnik o sporazumu strank iz prvega odstavka tega člena moč sodne poravnave. To pomeni, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi lahko za nezapadle obroke vložila kvečjemu nov predlog za izvršbo, ne more še enkrat terjati vsebinske odločitve glede terjatve, za katero že razpolaga z izvršilnim naslovom na podlagi res transacta.
zastopanje stranke - izbrani pooblaščenec - pravica do svobodne izbire zastopnika - mandatna pogodba - nezakonito dajanje pravne pomoči - zakotno pisaštvo - zakonski pogoji glede pooblaščencev pred okrajnim sodiščem
S tem, ko okrajno sodišče ni dopustilo zastopanja tožnika po izbranem pooblaščencu (zaradi klavzule v mandatni pogodbi o plačilu 300 EUR v primeru uspeha v pravdi), je poseglo v njegovo pravico do svobodne izbire zastopnika, za kar pa v okviru preizkusa pooblastila po uradni dolžnosti nima pristojnosti. Iz mandatne pogodbe ne izhaja, da bi se pooblaščenec ukvarjal z nezakonitim dajanjem pravne pomoči, kar bi predstavljalo kaznivo dejanje po 254. členu KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023346
EKČP člen 10. URS člen 34, 35, 39, 39/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 160, 160/1, 160/3, 160/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - javna oseba - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - namen zaničevanja - razžalitev - žaljivost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob pravilnem vrednotenju okoliščin konkretnega primera, ko je torej zasebni tožilec (prvenstveno) znan odvetnik, ki se tudi sicer (kontinuirano) pojavlja v medijsko odmevnih primerih in je lastnik ene od največjih odvetniških družb v Sloveniji, je zasebnega tožilca potrebno opredeliti kot (relativno) javno osebo.
Meja, pri kateri lahko govorimo o posegu v čast in dobro ime zasebnega tožilca kot javne osebe, pa je širša, kot če bi šlo za anonimno (nejavno) osebo.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Že iz samega tožbenega zahtevka (da je pravni posel – prenos predmetnih nepremičnin – med pritožnikom in tožencem brez pravnega učinka za tožnika) izhaja obstoj pravnega interesa predlagatelja stranske intervencije, kar predstavlja procesno predpostavko za dopustitev stranske intervencije.
vsebinsko spreminjanje že sprejete stroškovne odločitve - pristojnost višjega sodišča - povrnitev nepremoženjske škode - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Ne 163. člen in ne katerikoli drug člen ZPP sodišču prve stopnje ne podeljuje upravičenja, da (vsebinsko) spremeni svojo prej (v okviru sodbe) sprejeto (stroškovno) odločitev. To lahko na podlagi ustrezne pritožbe stori le instančno sodišče.
S strani sodišča prve stopnje ugotovljene telesne bolečine (njihova intenziteta in trajanje) kot tudi nevšečnosti, ki jih je tožnica zaradi nezgode utrpela pri zdravljenju upravičujejo višino odškodnine, ki ji jo je iz tega naslova prisodilo. Okoliščini (na kateri opozarja pritožba), da tožnica ni utrpela (tudi) zelo hudih bolečin in da naj bi bilo (aktivno) zdravljenje zaključeno po šestih mesecih, zato ne moreta biti razlog za morebitno nižjo odškodnino. V kolikor bi tožnica utrpela tudi zelo hude bolečine oziroma bi njeno (aktivno) zdravljenje trajalo še dlje, bi bili to kvečjemu razlogi za morebitno prisojo še višje odškodnine, od tiste, ki je bila prisojena.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0082548
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 11,12.
pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok - začetek teka roka - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep - pravnomočnost odločitve - določitev novega roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - seznanitev strank z novim tekom roka - nov plačilni nalog - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Zapis v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno odplačilo sodne takse, da bo rok pričel zopet teči z dnem vročitve prvostopnega sklepa, v danem primeru ne predstavlja določnega roka, na katerega bi bilo mogoče vezati fikcijo umika pritožbe. Zoper sklep sodišča prve stopnje je namreč vedno mogoča pritožba, ki njegovo pravnomočnost odloži. V sodni praksi sodišča zato običajno po pravnomočni odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks stranke seznanijo z novim tekom roka za plačilo sodne takse, bodisi z dopisom ali novim plačilnim nalogom.
Ker je sodišče prve stopnje rok za plačilo sodne takse štelo od vročitve odločitve višjega sodišča, s katero je postala pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse, pri tem pa stranke ni dodatno opozorilo na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse, je ob tehtanju pomembnosti ustavne pravice do pravnega sredstva pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0083544
OZ 131, 131/1, 179.
razžalitev časti in dobrega imena - satira - cenzura satire - izjava v medijih - kontekst podanih izjav - svoboda izražanja - svoboda umetniškega ustvarjanja - žaljivost - namen zaničevanja - vulgarnost - kvánta - turbo anus - homo erectus - povprečni bralec - povprečni gledalec - kritika - kritika ad rem - kritika ad personam - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - ustavna pritožba
Izjavo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden pomen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca (poslušalca, gledalca), saj ima lahko neka izjava več različnih razlag in pomenov.
Povprečni bralec je nekaj vmes med izjemno sumničavim človekom in izjemnim naivnežem; je v bistvu pošten in razumen ter ne dela sovražnih zaključkov na podlagi trhlih argumentov, vendar pa ga lahko okrivimo določene lahkomiselnosti, saj senzacionalističnih novic ne sprejema posebej previdno ali kritično.
Čeprav provokativno izražanje na splošno, vključno z uporabo metafor, še ne pomeni, da nimamo opravka z resno kritiko, je bilo v konkretnem primeru zunaj satiričnega konteksta v ospredju blatenje tožnika, njegovih lastnosti, kot jih vidi toženec, ne pa obravnavanje vprašanj, ki zanimajo javnost (tj. cenzura satire).
Kritika ni bila usmerjena v predmet javne razprave (ad rem), pač pa je prešla na osebno raven (ad personam). Predmet žaljivk je bila oseba, ne njeno problematično ravnanje.
pravni interes za pritožbo – substitucijsko pooblastilo – separatni stroški – zloraba procesnih pravic – navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – odškodninska odgovornost članov organa vodenje – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – višina škode – pogodbena zaveza zagotoviti zavarovanje terjatve
Verjetnost obstoja terjatve bi bila podana, če bi upnik verjetno izkazal, da je podana odškodninska odgovornost dolžnika za škodo, ki naj bi nastala upniku. Pri tem je treba opraviti preizkus verjetnosti obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti. To je protipravnosti ravnanja dolžnika, vzročne zveze med očitanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka. Domnevno nastala škoda, pa mora biti verjetno izkazana po temelju in višini.
Toženka kot prodajalka je tožniku kot kupcu v pogodbi o prodaji solastniškega deleža že izstavila za vknjižbo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zato slednji od nje ne more uspeti s tožbo na izstavitev nove intabulacijske klavzule.
Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.
pacta sunt servanda – darilna pogodba – solastniški del na nepremičnini – točno določen del nepremičnine – predmet odločanja v postopku delitve solastnine – onemogočanje delitve v naravi – dopusten namen pogodbenih strank – ničnost – tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti
Zakonske podlage, ki bi solastniku prepovedala razpolagati s svojim solastniškim deležem, pa čeprav je predmet solastnine v postopku delitve, ni. Uvodne pogodbene ugotovitve, da se prenaša točno določen del nepremičnine (4. etaža hiše), erga omnes nimajo nikakršnega učinka (nezmožnost izpolnitve te uvodne pogodbene določbe je stvar inter partes in ustvarja zahtevke le med njima), zato tožnik z zahtevkom na ničnost darilne pogodbe iz tega razloga ne more uspeti. Ker solastnik lahko prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, kar je s sporno pogodbo storil tudi prvi toženec, tako ravnanje (ki ima zakonsko oporo in ne nasprotuje nobenemu prisilnemu predpisu) ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
dogovor o poravnavi obveznosti - (ne)sklenitev pogodbe o prenovitvi obveznosti - sporazum o prestrukturiranju - učinki prenovitve - višina terjatve - obresti
Sporazum o prestrukturiranju ni bil sklenjen, pri čemer bi moralo biti prestrukturiranje (da bi bilo mogoče govoriti o učinkih prenovitve obveznosti) izvedeno v dveh korakih. Prvi korak bi zajemal sklenitev okvirnega sporazuma, do česar ni prišlo, saj pravdni stranki v pogajanjih nista dosegli soglasja o njegovi vsebini, šele na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa bi lahko prišlo do „podaljšanja“ posojilnih pogodb (očitno rokov vračil), kot drugi korak. S tem, ko je prvo sodišče ugotovilo, da okvirni sporazum ni bil sklenjen, je konkludentno pojasnilo tudi, da „dogovor o mirovanju kreditov“ sploh ni bil relevanten, ker bi moral biti (zato, da bi sprememba rokov zapadlosti učinkovala) sestavni del okvirnega sporazuma (iz katerega bi po ugotovitvah prvega sodišča moralo biti razvidno, kakšen je sporazum strank o rešitvi zadeve in kakšna naj bi bila vsebina poravnave, kar že po naravi stvari zajema tudi morebiten dogovor o spremembi rokov zapadlosti oziroma plačil obveznosti), do sklenitve tega okvirnega sporazuma pa ni prišlo.
Podan je krivdni odpovedni razlog, ker toženka tudi subvencionirane, znižane, najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ni redno plačevala.
zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme – posebni pogoji zavarovanja – določila v zavarovalni polici – razlaga pogodbenih določil – razlaga pogodbe – kraj zavarovanja
Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da so določila Posebnih pogojev „Oprema 04/05“ glede tega, na katerem kraju bo škodni dogodek predstavljal zavarovalni primer, jasna.
Dejstva, ki govorijo o pogodbenem temelju vtoževane terjatve, preprečujejo pravni zaključek o neupravičeni obogatitvi. Pogoj odsotnosti pravnega temelja iz 190. člena OZ zaradi pogodbenih podlag ni izpolnjen. Tožba v tej smeri je nesklepčna.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064730
URS člen 158. OZ člen 190, 299.
skupno premoženje zakoncev – civilna delitev skupnega premoženja – uničenje stvari – denar kot generična stvar – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dajatveni zahtevek
Da znesek 130.000,00 DEM sodi v skupno premoženje pravdnih strank in da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka, je ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Odločitev ima za to pravdo pomen pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in veže sodišče in obe stranki. Toženec zato v tem postopku ne more več dokazovati, da znesek 130.000,00 DEM ne sodi v skupno premoženje.
Dejansko gre v obravnavani zadevi za civilno delitev skupnega premoženja. Zaradi posebnih okoliščin je ta možna po ustaljeni sodni praksi tudi v pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom. Posebne okoliščine, ki to opravičujejo, so v tem, da sta pravdni stranki s pretežnim delom skupnega premoženja že razpolagali. Čeprav je zahtevek v tej pravdi dajatveni, gre za stvarnopravni spor, ki ima podlago v določilih ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Ne gre torej za neupravičeno obogatitev.